Poljsko ustavno sodišče je včeraj zaradi zahteve po izločitvi enega od sodnikov na 22. september preložilo odločanje o tem, ali je nacionalno pravo nad evropskim. Varuh človekovih pravic namreč pravi, da ustavni sodnik Stanislaw Piotrowicz, ki je nekdanji poslanec vladajoče stranke, ne bi smel sodelovati pri presojanju, ker »njegov odnos do EU zaznamuje goreča kritika ali celo sovražnost«, pravijo v uradu ombudsmana Martina Wiaceka.

Ni pa naključje, da je ta preložitev odločanja že četrta po vrsti. Vsakršna sodba v tej zadevi bi namreč prinesla težave. Za sodnike bi bilo nesprejemljivo, da bi dali sodišču Evropske unije pravico, da se vmešava v poljski sodni sistem, saj je imela pri njihovem imenovanju glavno besedo vladajoča nacionalistična konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki noče postaviti pod vprašaj svojih sodnih reform. »Ustava je najvišji zakon v naši državi,« je za Reuters dejal namestnik pravosodnega ministra Michal Wojcik, ki je član PiS. »Če bi bilo drugače, bi to pomenilo, da nismo suverena država.«

Ustavni sodniki pa tudi ne morejo Bruslju eksplicitno odvzeti pravice, da posega v njihov sodni sistem, saj bi se še poslabšali že tako slabi odnosi med Poljsko in EU.

Sicer se je lani tudi nemško ustavno sodišče postavilo nad sodišče EU, ko je to Evropski centralni banki prižgalo zeleno luč za nakup dolgov posameznih držav. PiS zato vidi v nemškem ustavnem sodišču svojega zaveznika. Vendarle je vprašanje, ali ima primat evropsko ali nacionalno pravo, na Poljskem povezano z veliko bolj problematično zadevo. Sodišče Evropske unije in evropska komisija namreč očitata PiS, da si je s svojo vlado povsem podredila vse sodnike. Strokovnjaki za evropsko pravo menijo, da mora Bruselj že zdaj ostro ukrepati proti Poljski, sicer bi bil ogrožen obstoj unije.

Sicer je pred dvema tednoma poljska vlada na videz popustila hudemu pritisku EU, ko je na dan, ki ji ga je kot zadnji rok za odgovor postavila evropska komisija, obljubila, da bo disciplinski senat, ob pomoči katerega je PiS kaznovala neposlušne sodnike, v »sedanji obliki razpustila«. Še vedno pa se ni hotela odpovedati pravosodnim reformam, s katerimi je na primer tudi člane sodnega sveta, ki imenuje sodnike, določila vladna večina, se pravi stranka PiS. Profesor evropskega prava iz Londona Laurent Pech tako pravi: »Vsako zavlačevanje in prelaganje odločitve s strani komisije, ki se ne sme zadovoljiti s tem navideznim delnim popuščanjem poljske vlade, bo vodilo v izgubo njene kredibilnosti.«