Zanikanje genocida je v Bosni in Hercegovini od danes kaznivo dejanje. Veljati je namreč začela odločitev visokega predstavnika za BiH Valetina Inzka, ki je spremenil kazenski zakonik tako, da je za zanikanje genocida zagroženo najmanj pol leta zapora, če gre za osebe na javnih položajih oziroma v organih, ki se financirajo iz proračuna, pa najmanj tri leta zapora.
Odločitev Inzka, ki se mu mandat izteka in ga bo v nedeljo na položaju nasledil Nemec Christian Schmidt, v državi še naprej dviga ogromno prahu zlasti zaradi ostrega nasprotovanja politikov iz Republike Srbske. Voditelji tamkajšnjih strank so sprejeli odločitev, da ne bodo sodelovali v nobeni instituciji na ravni BiH, torej niti v svetu ministrov (vladi), zveznem parlamentu in tričlanskem predsedstvu, kjer Republiko Srbsko zastopa Milorad Dodik. Dodali so tudi, da zavračajo izvajanje zakona in da Inzko sploh ni bil zakonito izbran.
Vprašanje je, ali bo ta blokada vzdržala. Nekateri predstavniki Bošnjakov in Hrvatov v državi so po poročanju tamkajšnjih časnikov izrazili skepso, hrvaški član predsedstva Željko Komšić je denimo dejal, da »se bodo kmalu pomirili«, vodja bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović pa, da »to ni prvič, a bodo že odnehali«. Morda kmalu, če držijo navedbe portala pretraga.ba, ki je včeraj poročal, da je Dodik potrdil srečanje s Schmidtom, ki se bo prihodnji teden po prevzemu funkcije sestal s člani predsedstva. Portal klix.ba pa navaja, da bi srbska blokada škodovala tudi interesom Hrvatov v državi oziroma tamkajšnji stranki HDZ, ki želi potrditev spremembe volilne zakonodaje.
Inzkova poteza, do katere je upravičen, saj ima visoki predstavnik široke pristojnosti in lahko tudi razglaša zakone, je sprožila tudi drugačne korake. Dodik je dal pobudo in prvi podpisal peticijo o zavračanju Inzkove zakonodaje, s katero da se »izvaja politična manipulacija dela Zahoda, da bi bil srbski narod kot edini v Evropi ožigosan kot genociden«. Podatki o tem, kako gre peticiji, so zelo različni. Nekateri viri navajajo, da je dobila na desettisoče podpisov, drugi, da je doživela polom.
Hkrati in ločeno od tega se je začelo podpisovanje spletne peticije za aretacijo Dodika. Šlo je za civilno pobudo, prvi dan naj bi jo podpisalo nekaj več kot 38.000 ljudi. agencije
