Kaj takega se še ni zgodilo: 49 stopinj v Britanski Kolumbiji, kjer so ljudje navajeni na mrzle zime, ne pa na vroča poletja. Peklenska vročina je v zadnjem tednu v tej najbolj zahodni kanadski provinci zahtevala že več kot 500 življenj. Mestne oblasti Vancouvra zdaj pozivajo prebivalce, naj ohranjajo stik s sorodniki, sosedi in prijatelji, da vidijo, ali so v težavah. Reševalci imajo veliko dela in včasih je treba tudi več ur čakati nanje. V Vancouvru in drugih mestih na zahodu Kanade v velikih garažah in nekaterih drugih večjih prostorih odpirajo centre za ohladitev s klimatskimi napravami.
Te več dni trajajoče visoke temperature slabo vplivajo na organizem ljudi in živali ter ves ekosistem, v ZDA se denimo izsušujejo rezervoarji pitne vode. Dolgoročne posledice podnebnih sprememb, na primer kriza biorazličnosti, pa največkrat niso vidne. V zadnjih dneh so mediji po svetu pograbili izjavo enega od članov Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki deluje v okviru Združenih narodov: »Življenje na Zemlji se bo prilagodilo vsem tem posledicam, človek pa ne.«
V Kanadi 49,6 stopinje
Vidne posledice so zlasti gozdni požari, do katerih zdaj zaradi hude vročine prihaja tudi v Sibiriji. Samo v četrtek so v Britanski Kolumbiji, ki je velika za 50 Slovenij, našteli 62 večjih gozdnih požarov. V sredo je tako zaradi enega od njih pogorelo 90-odstotkov vasi Lytton, kjer je živelo 250 ljudi in kjer so dan prej namerili 49,6 stopinje Celzija, kar je rekord za Kanado, kjer je običajno v tem obdobju leta 20 stopinj Celzija.
Nenavadno huda vročina na zahodu Kanade in severozahodu ZDA je posledica anticiklona, ki preprečuje dotok hladnega svežega zraka, z juga pa prihaja zrak, ki je zdaj veliko bolj vroč kot pred desetletji. »Brez podnebnih sprememb, ki so posledica človekove aktivnosti, takšnih rekordnih temperatur na zahodu Kanade ne bi bilo mogoče doseči,« je britanski klimatolog Nikos Christidis dejal za pariški dnevnik Le Monde.
Tudi Slovenijo čakajo rekordi
Takole pa je za Dnevnik o junijskem vremenu v Sloveniji razmišljala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Vročinski valovi, kot je bil na primer junijski, so zelo povezani s podnebnimi spremembami. Imeli smo jih sicer tudi prej, a zdaj so daljši (prej tri, zdaj deset dni), bolj intenzivni (prej so bile temperature maksimalno okrog 30, zdaj 35 stopinj Celzija) in pa pogostejši (prej dva na poletje, zdaj trije in več).« Glede prihodnosti je precej pesimistična: »Tudi pri nas se lahko pojavijo temperature zraka nad 40 stopinj Celzija. Ne sicer ob morju ali v razgibanem reliefu, ampak na primer na območju Brežic in v Beli krajini. V urbanih središčih pa so lahko temperature tudi izjemno visoke zaradi vpliva mestnega toplotnega otoka (beton, malo zelenja ipd). Ne bomo ušli novim rekordom, če ne letos, pa zelo kmalu. Podnebne spremembe se žal stopnjujejo.«
Zanimivo bo videti, ali bo kakšen odziv na četrtkovo novico agencije France Press, da je danes v svetu še vedno 600 projektov za nove elektrarne na premog. Sedanja huda vročina, ki trenutno ne pesti samo Kanade in ZDA, dveh držav, kjer naj ne bi imeli težav s klimami v stavbah in avtomobilih, ampak med drugim tudi Sibirijo in Indijo, ima tudi pozitivno plat, da so podnebne spremembe s posledicami v središču pozornosti. Tako se je ameriški predsednik Joe Biden v četrtek lahko norčeval iz tistih, ki ne verjamejo v podnebne spremembe: »V Oregonu 46 stopinj, ampak ne skrbite, saj ni segrevanja ozračja.« Prav tako v četrtek je vodstvo Renaulta sporočilo, da bo leta 2030 od vseh njihovih proizvedenih avtomobilov 80 odstotkov električnih.
