Predele Arktike, ki obsega Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije (Sibirija), je zajelo več kot sto hudih požarov, ki so krivi za ekološko katastrofo. Vse se je začelo z rekordno visokimi junijskimi temperaturami oziroma usodnim vročinskim valom, ki je zajel tudi najhladnejše predele sveta in ustvaril pogoje za nastanek gozdnih požarov. Satelitski posnetki so razkrili, da se ti širijo po Aljaski, Grenlandiji, Sibiriji in tudi Kanadi.

Pierre Markuse, strokovnjak za analizo satelitskih posnetkov, je plamene, ki zajemajo gozdove in šotišča, dokumentiral na posnetkih satelitov Copernicus Sentinel Data in Nasa Worldview ter fotografije tudi objavil. Ogenj je zajel mnoga nenaseljena in divja območja, nastala je izredno velika škoda. Na Aljaski je letos zaradi požarov – našteli so jih kar štiristo – zgorelo že več kot 1,6 milijona hektarjev površine.

Foto: NASA Worldview

Skrb zbujajoče je, da plameni v Sibiriji dosegajo šote, ki so običajno zamrznjene ali vlažne in so bogate z ogljikom. Kot je poudaril Thomas Smith, strokovnjak z Londonske šole za ekonomske in politične vede, so se šote zaradi vročega zraka posušile, posledično pa so plameni dosegli tudi njih. Ob gorenju pa se ogljik v ozračje izpušča kot ogljikov dioksid. Povprečna junijska temperatura na območju Sibirije je za kar deset stopinj Celzija višja kot povprečna temperatura med letoma 1981 in 2010.

Foto: NASA Worldview

Požari imajo lahko vpliv tudi na zdravje ljudi

Mark Parrington, znanstvenik iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, je pojasnil, da je količina ogljikovega dioksida, ki so ga ustvarjali arktični požari od 1. do 21. junija, dosegla 50 megaton. To je enako letnim skupnim emisijam ogljikovega dioksida na Švedskem. Če želimo še bolj nazorno primerjavo, gre za enako količino sproščenega ogljikovega dioksida, kot ga je bilo skupno v arktičnih požarih v istem mesecu med letoma 2010 in 2018. Plin, ki ga sproščajo požari, zbuja strah pred dodatnim segrevanjem podnebja. K temu pripomorejo tudi delci dima, ki se širijo nad območjem in pristanejo na snegu ali ledu, ta pa začne absorbirati sončno svetlobo, ki bi jo v normalnih razmerah odbijal. Kljub temu da so nekateri predeli Arktike redko poseljeni, podnebne organizacije opozarjajo, da se ljudje ne morejo izogniti nevarnosti onesnaženega zraka, saj ga lahko veter odnese več tisoč kilometrov od pogorišča. Temu so izpostavljeni predvsem v Kanadi, kjer je veliko požarov zajelo tamkajšnjo provinco Ontario.

Požari v razsežnosti tudi do 300.000 tisoč nogometnih igrišč

Foto: Copernicus Sentinel

Najbolj nenavaden je požar na Grenlandiji, ki je znana kot pokrajina, pokrita z ledom. Letos je požar drugič v zadnjih letih zajel njen zahodni del, zgodovina pa ne pomni veliko takšnih primerov. Parrington pojasnjuje, da so gozdni požari na severni polobli med majem in oktobrom pogosti, a so pri zdajšnjih nenavadni zemljepisna širina, ki jo zavzemajo, njihova moč in čas gorenja. Nekateri požari, ki so trenutno najpogostejši na Aljaski in v Sibiriji, bi lahko zaobjeli površino skoraj 100.000 nogometnih igrišč. Na jugu Alberte je požar obsegal površino več kot 300.000 igrišč. Grenlandijo sicer zajemajo veliko manjši požari, a je to jasno znamenje, da segrevanje planeta vpliva na procese, ki se dogajajo na Arktiki. Zaradi suhega in toplega zraka se je recimo taljenje grenlandske ledene plošče začelo kar mesec prej kot običajno. Prav tako so v Svetovni meteorološki organizaciji opozorili, da se severni del sveta segreva hitreje kot ves preostali planet.

Arktika požar gozdovi satelit