Z današnjim izrekom sodbe nekdanjemu poveljniku sil Republike Srbske Ratku Mladiću za očitane vojne zločine v BiH se bo pred Mehanizmom za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je nedokončane primere prevzel od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije (ICTY) po njegovem zaprtju leta 2017, končal še predzadnji sodni postopek zaradi vojnih zločinov v nekdanji skupni državi.
Glavni tožilec MICT Serge Brammertz pričakuje, da bo sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo Mladiću iz leta 2017, ko je bil spoznan za krivega genocida v Srebrenici leta 1995, zločinov proti človeštvu pri obleganju Sarajeva in zajetja opazovalcev Združenih narodov. Sodišče ga je takrat obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.
Po izreku sodbe sta se takrat tako obramba kot tožilstvo pritožila na sodbo. Tožilstvo je zahtevalo, da ga za krivega genocida prepozna tudi zaradi pokola nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati leta 1992 v občinah Prijedor, Vlasenica, Foča, Kotor Varoš in Sanski Most. Obramba pa je zaradi domnevnih postopkovnih napak zahtevala zmanjšanje kazni, razveljavitev sojenja ali njegovo ponovitev. Sojenje Mladiću, ki se ga je prijel vzdevek »balkanski klavec«, je sicer trajalo štiri leta in pol, na njem pa so zaslišali več kot 160 prič.
Brammertzevo opozorilo
Brammertz sicer opozarja, da sodba Mladiću, ki bo zaprla poglavje o genocidu v Srebrenici, ne bo rešila težav na Balkanu. Kot pravi, še vedno prihaja do poskusov revizije zgodovine, ki so se v zadnjih desetih letih okrepili. Proti tem poskusom, ki so še posebej močni pri predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, bi po njegovem mnenju mednarodna skupnost morala bolj odločno ukrepati. Dodik je sicer pred dnevi dejal, da Mladić ni zločinec, temveč vojni junak.
ICTY je v 24 letih dela do svojega zaprtja od 161 obtožencev obsodil 90 oseb. Devetnajst jih je bilo spoznanih za nedolžne. Med njimi so bili bivši predsednik Srbije Milan Milutinović, ki je bil obtožen vojnih zločinov srbskih sil na Kosovu, nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić, ki so mu očitali zločine v BiH, hrvaška generala Ante Gotovina in Mladen Markač, ki so ju obtoževali zločinov med operacijo Nevihta, in tudi nekdanji kosovski premier Ramush Haradinaj, ki so mu očitali zločine med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999. Sodišče je proti 37 obtoženim postopek ustavilo ali umaknilo obtožnico; končanja sojenja zaradi smrti denimo ni dočakal nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević.
