Spletno konferenco o prekarnosti sta organizirala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za študije prekariata. Na njej so predstavili znanstveni zbornik z naslovom Študije o prekarnosti – interdisciplinarni pogledi, pri izdelavi katerega je sodelovalo več kot 70 profesoric in profesorjev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in sodelavcev z ljubljanske, mariborske in primorske univerze.
Dekanja ljubljanske ekonomske fakultete Metka Tekavčič je poudarila, da zbornik naslavlja široko paleto aktualnih vprašanj in da ugotovitve kličejo po koordiniranih ukrepih. Analiza je pokazala tudi potrebo po nadaljnjem poglobljenem raziskovanju tega področja, je dodala. Direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen je izpostavil nujnost oblikovanja definicije prekarnosti. »Dokler si jo bo razlagal vsak po svoje, sistematičnega napora in učinkovitih ukrepov za njeno odpravo ne more biti,« je menil. Poglajen je opozoril na premajhno število inšpektorjev za nadzor nad tem področjem in ocenil, da država nima predstave, koliko je prekarnosti na trgu dela in koliko jo to stane.
Za državo je to ugodno samo na kratki rok
Da je v praksi veliko prekarnosti, se je strinjala večina sogovornikov na okrogli mizi na temo prekarnosti na ravni države. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in varuh človekovih pravic Peter Svetina so med drugim ugotavljali, da morda ta oblika za državo na kratki rok prinese koristi, na dolgi rok pa ima velik negativen učinek, tudi na javne finance.
Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk je dejala, da država pri pripravi ukrepov za to področje namenja več pozornosti nadzoru ter ozaveščanju delodajalcev in zaposlenih. Glede grožnje socialnega dampinga, ki naj bi ga prinašale različne platforme, je dejala, da to področje spremljajo. Velikokrat pa po njenem nova področja delovanja prehitevajo zakonske podlage in ukrepe. Po mnenju Svetine je glavna težava v Sloveniji ta, da »gledamo stran«. Odzivi zakonodaje na to, kar se dejansko dogaja v praksi, so po njegovem prepozni in prezapleteni.
Kot sta ob Tekavčičevi in Poglajnu pojasnila še dva urednika zbornika, profesorja Danilo Türk z ljubljanske pravne fakultete in Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede, je prekarnost univerzalna težava v družbi, zato je dobro, da se odpre široka razprava o njej. »Zbornik opozarja na dejavnike, ki so prispevali k slovenskim specifičnim oblikam prekarnosti,« je dejala dr. Kanjuo-Mrčelova. sta
