V manj kot pol leta po prihodu v ZOO Ljubljana se je samec kanadskega volka Aragorn že razveselil prvega in tudi drugega naraščaja. Volčji sestri Freya in Isa sta mladiče skotili vsaka v svojem brlogu, njihov oče pa se je izkazal za skrbnega vodjo tropa.
Prva je imela leglo Freya
Kanadski volkulji Freya in Isa sta v razmaku dobrih štirinajst dni skotili mladiče. Prva je imela leglo dominantna temnejša volkulja Freya, ki je izkopala brlog pod hrastom na sredini ograde in v njem skotila mladiče. Isa si ga je skrbno ogledovala, a je mladiče skotila v brlogu, ki so ji ga za njo pripravili skrbniki. Kmalu po kotitvi jih je preselila v Freyin brlog. Iz njega pa že kukajo starejši mladiči, vseh pa jih trenutno še ni moč prešteti.
Med tem, ko je Isa ob prvotnem brlogu začela kopati nov, večji rov, Aragorn čas preživlja z mladiči. Seveda le toliko, kolikor mu potrpljenje dopušča. Mladiče, ki so silili vanj, je v gobcu vztrajno odnašal stran od »gradbišča«. Poleg tega, da ves čas pozorno nadzoruje okolico, bdi tudi nad družinskim jedilnikom. Isa in Freya mladiče izmenično dojita, celo mladiče druga druge, Aragorn pa jima pozorno nakaže, kdaj je čas za to. Zdaj starejši že prvikrat pokušajo meso. Pri hranjenju vlada hierarhija in vsakdo mora počakati, da pride na vrsto. Ob tem boste morda videli, da volkovi hrano pogoltnejo in jo kmalu na drugem mestu izbljuvajo. Ni jim slabo – na ta način prinesejo obrok drugim članom tropa, zlasti samicam v brlogih in mladičem, ki za grižljaje prosijo z lizanjem odraslih po gobčku.
Kanadska podvrsta volka
Volkovi v ZOO Ljubljana pripadajo kanadski podvrsti (Canis lupus occidentalis), ki je ena največjih podvrst volkov in živi v večjih tropih kot volkovi v Sloveniji, saj je večji tudi njihov plen. Med drugim plenijo bizone, lose in severne jelene. Njihov trop lahko šteje celo več kot 30 volkov. V ugodnih razmerah ima lahko trop v naravi več kot eno leglo mladičev, katerih oče pa je vedno vodilni volk. Če vodilna samica pogine, lahko dojenje prevzame druga, čeprav ni imela svojih mladičev, saj imajo zelo razvit starševski nagon. Tudi v primeru več hkratnih legel, se lahko samici izmenjavata in dojita vse mladiče. Nekateri mladiči ostajajo v tropu, drugi pa ga zapustijo med prvim in tretjim letom starosti.
