Tudi Slovenija prodaja (ali podarja) zemljo, čisto vodo, neobdelan les, pa tudi mlade strokovnjake. Nekoč smo imeli lesno industrijo, ki je bila znana po vrhunskih izdelkih (stol rex), poceni zdravo hrano (jogurte, ki jim ni bilo treba dodajati sladkorja, umetne arome in barv, da bi bili okusni), usnjarsko industrijo, mineralno vodo itd., zdaj pa uvažamo lesene izdelke – ker Ikea pač ima več idej, kaj narediti iz lesa kot mi –, nekvalitetno hrano, tujec, ki nam prodaja nekdaj našo radensko, pa si v komaj štirih letih vrne večji del kupnine.
Mesta, na katerih se sprejemajo odločitve v politiki, panogah, podjetjih, zasedajo osebe, ki imajo namesto znanja, izkušenj, inovativnosti predvsem podporo političnih strank. Za neuspešne odločitve politike, nedonosne panoge in podjetja niso odgovorni tisti, ki vodijo in odločajo (za kar dobivajo vrhunske denarne nagrade), ampak vedno nekdo drug, med drugim »draga« delovna sila. No, za prodajo mariborske nadškofije je bila »kriva« prevelika skrb nekaterih za duše vernikov…
Če nimaš znanja, izkušenj, idej, dosežkov (brez pomoči politike), pač ne moreš biti neodvisen, si lahko le hlapec – za denar delaš za tistega, ki ima denar, ideje, prodajaš še tisto, kar so pridobili in zapustili predniki.
Majda Koren, Ljubljana
