Soočamo se z množico opozoril pred Janševim avtokratskim prevzemanjem države. Kritiki janšizma prezrejo okoliščino, da je Janša projekt prevzemanja oblasti sestavljal skoraj tri desetletja. Glavni motiv in spodbuda pri tem je Janševa bolezenska sla po oblasti. Če bi njegovi politični konkurenti tako zavzeto in vztrajno kot Janša gradili sistem vladavine oblasti ljudstva, potem Janša ne bi imel nobene opazne vloge. Problem Janševega avtokratskega ravnanja je okoliščina, da ni akterjev, ki bi zmogli učinkovito organizirati svobodno združevanje državljanov (42. čl. ustave) v politične stranke z namenom, da se vsestransko uresničuje blaginja prebivalcev Slovenije.
Avtokratska oblast je nedeljiva in omejuje človekove pravice in temeljne svoboščine. V parlamentarni politični praksi se sploh ne bi smela pojaviti. Vendar ni tako. To je prezrta hiba predstavniške demokracije. Avtokratska oblast ne zaupa ljudstvu, komunikacije in kontrola potekajo le enosmerno od zgoraj navzdol, odločanje z ukazi se odvija le na vrhu, v javnosti vzbuja strah in nezaupanje. In kar je odločilno, avtokratski sistem zmore dosegati le povprečne cilje. Usojeno mu je, da znižuje raven uresničevanja potreb in interesov večine prebivalstva.
Kaj je ključni razlog, da sistem ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v avtokratskem okolju ne deluje? Razlog je v tem, da v zakonodajni veji oblasti ustavno sodišče ne more nadomestiti oblastnega primanjkljaja političnih strank, ki svoje ravnanje namenjajo doslednemu uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta primanjkljaj se je pokazal ob konstruktivni nezaupnici predsedniku vlade, ko se je tehtnica nagnila na stran avtokratske oblasti. Podobno negotova je tudi usoda vložene ustavne obtožbe predsednika vlade.
Danes aktualno vprašanje se glasi, kako najti izhod iz blodnjaka avtokratizma. Odgovor je kratek. V labirintu tavamo, ker v zakonodajni veji oblasti nimamo političnih strank, ki bi se enako zavzeto, kot to počne SDS za Janševo avtokratsko oblast, prizadevale za oblast ljudstva. Ljudstvo ima svojo oblast na žalost še vedno bolj ali manj zapisano le v 3. členu Ustave RS.
Seveda ob tem ne gre prezreti, da ima veliko zaslug za avtokratsko vladavino Janše tudi predsednik države. Ta ob vsaki priložnosti izkazuje naklonjenost Janši. Pahor je sprejel tudi odločitev o podelitvi mandata za sestavo vlade, ki je botrovala Janševemu avtokratskemu sistemu upravljanja države. Krono zavrženega ravnanja predstavlja predsednikovo nagovarjanje opozicijskih političnih strank, naj pri avtokratskem upravljanju države sodelujejo z Janšo. Videti je, da je Pahorju malo mar za Janševo nepovratno razgradnjo demokratične države.
Pa smo spet pri (nesrečnih) volilcih, ki so za predsednika države (demokratično?) izbrali politika, ki nima nobenih zadržkov do Janševega avtokratskega ravnanja. Če uporabim ljudski pregovor o soudeležbi pri kriminalnih dejanjih, potem velja, da Pahor ne le da Janši uslužno drži vrečo, temveč mu kot predsednik države sporoča, naj nadaljuje svoj pohod v razgradnji demokratične ureditve države. Če ne prej, bo lažni videz ravnovesja v družbi izginil tisti trenutek, ko bo odpravljena policijska prepoved javnih protestov.
Janez Krnc, Litija
