Dolgo je kazalo, da četrta etapa dirke po Baskiji, dolga 189,2 kilometra, ne bo postregla s prevelikim razburjenjem v boju za skupno zmago, čeprav je bil teren primeren tudi za napad na vodilnega v skupnem seštevku Primoža Rogliča (Jumbo-Visma). Že res, da se etapa ni končala s ciljnim vzponom, a štirje vzponi so bili razlog, da smo pričakovali pestro dogajanje. Najtežji vzpon na Erlaitz je bil na sporedu 22 kilometrov do cilja in je ponujal pravo priložnost za morebiten napad od daleč, a do njega ni prišlo. Zato pa se je vse spremenilo na spustu, ko so se glavni favoriti za zmago gledali med seboj. Brandon McNulty, Jonas Vingegaard, Pelle Bilbao, Emanuel Buchmann, Jon Izagirre in Esteban Chaves so izkoristili trenutek in se odlepili. Do zmage je na koncu v ciljnem sprintu prišel Izagirre, najbolj nasmejan pa je bil tretji McNulty, ki je prevzel skupno vodstvo.

Pogačar se je žrtvoval za ekipo

Da dogajanje ni bilo tako zanimivo na zadnjem klancu, je morda poskrbel visok tempo glavnine skozi celotno etapo, zaradi katerega tudi nismo videli pravega bega. Kolesarji so najprej opravili z dvema vzponoma tretje kategorije, ob zaključku pa sta sledila vzpon druge kategorije na Jaizkibel in že omenjeni Erlaitz. Zahtevni prvi trije dnevi in močan ritem so očitno pustili posledice med najboljšimi, ki so tudi na odločilnem klancu dneva kolesarili strnjeno in do pravega napada ni prišlo. S polovičnim napadom sta sicer poizkusila Mikel Landa (Bahrain) in McNulty (UAE), a je odlično delo opravil pomočnik Rogliča Vingegaard, ki je glavnino pripeljal skupaj na vrh zadnjega vzpona. Vseeno je poizkus McNultyja dal jasno sporočilo, da Roglič nanj ne reagira, čeprav je bil pred današnjo etapo tretji v skupnem seštevku. Čeprav Roglič sam poudarja, da so nevarni vsi kolesarji in da to ni tekmovanje zgolj med njim in Tadejem Pogačarjem (UAE), je bilo tako včeraj kot danes več kot očitno, da Roglič reagira samo na napade rojaka, kar je bilo verjetno tudi sporočilo iz ekipnega avtomobila. Nasprotno moštvo je to prepoznalo, za moštveni uspeh pa se je žrtvoval tudi Pogačar.

Brez reakcije tudi ko voda teče v grlo

Roglič se je ves čas vozil za kolesom Pogačarja, ki se je povsem umiril na spustu v dolino po zadnjem vzponu. Nekateri favoriti so se skorajda ustavili, takrat pa je napadla šesterica, med njimi tudi tretji v skupni razvrstitvi. Čeprav si je skupinica hitro nabrala pol minute prednosti, reakcije Rogliča in ostalih ni bilo. Šest kolesarjev je vse do cilja vztrajno večalo prednost, ta je na koncu znašala 49 sekund. Ker je McNulty prejel tudi štiri sekunde bonifikacije, ima sedaj 23 sekund prednosti v skupnem seštevku pred Rogličem. Tretji je Rogličev pomočnik Vingegaard, ki je danes nadaljeval vožnjo z vodilno skupino in ni pomagal svojemu kapetanu pri branjenju majice vodilnega. Pogačar pa je padel na peto mesto in sedaj zaostaja 43 sekund v skupnem seštevku.

»Skušali smo nekako predvideti, kako se bo odvila etapa. Imeli smo McNultyja, ki je na zadnjem vzponu pokril napad Mikela Lande. To je bila zanj lepa priložnost, v drugem delu vzpona pred spustom pa se je odpeljal v manjši skupini z dobrimi kolesarji,« je taktiko moštva razložil Pogačar po etapi. »Sam sem zgolj nadzoroval pobege v drugi skupini, da bi McNulty prišel do rumene majice. Zelo sem zadovoljen. Lepo je biti v tej ekipi, toliko je dobrih kolesarjev. Za nas je doslej ta dirka zelo uspešna. Videli bomo, kako se bodo odzvali drugi. Mi imamo lepe možnosti. Brandon je v dobri formi in lahko osvoji to dirko,« je še za konec organizatorju dejal 22-letnik s Klanca pri Komendi.

Ciljni sprint je bil sicer zelo zanimiv, saj se je najprej zdelo, da je zmago odnesel Bilbao, a je fotofiniš pokazal, da ga je na ciljni črti prehitel Izagirre.

Jutri je na sporedu malce lažja etapa, Roglič pa bo imel priložnost, da skupno zmago napade zadnji dan, ko je (v soboto) na sporedu kraljevska etapa.