Biden je načrt posklušal “prodati” v Pittsburghu v Pensilvaniji zato ker iz tam prihajajo industrijska podjetja kot so US Steele, PPG, Howmet Aerospace, Alcoa, WESCO International, Wabtec Corporation in drugi. Biden si namreč želi čim večje podpore v Senatu za sprejetje te zakonodaje, zato z govorom v Pittsburghu želi pridobiti politično oziroma bolje rečeno lobistično pomoč za sprejetje svojega načrta. Seveda ni skrivnost, da v ZDA nujno potrebujejo obnovitev dotrajane in zastarele infrastrukture, ki Američanom, še posebej v primerjavi z nekaterimi Kitajskimi urbanimi centri, zmanjšuje konkurenčnost. Med podjetja, ki bi lahko pridobili s strani Bidnovega plana spadajo še Heidelbergcement (HEI GY), Martin Marietta Materials (MLM US), Vulcan Materials (VMC US), Vale (VALE US), Caterpillar (CAT US) in Deere (DE US).
Obsežen infrastrukturni načrt predsednika Joe Bidna je, ob marčevski najvišji rasti tovarniške aktivnosti v ZDA po letu 1983, v tem tednu še dodatno podkrepil pozitivni tržni sentiment. Indeks S&P500 je tako prebil vrednost 4000 točk. Globalni delniški trgi na podlagi ugodnih makroekonomskih podatkov in napovedi investicij nadaljujejo s sinhrono rastjo. Globalni delniški indeks W1DOW je letos, računano v evrih, pridobil že 10 odstotkov.
Bidnov infrastrukturni plan in evropske težave s programi cepljenja bodo poskrbele, da se bo povpraševanje v ZDA povrnilo mnogo prej kakor v Evropi. Dosedanji fiskalni ukrepi so v ZDA mnogo višji kot v Evropi. ZDA so zdaj namenile že ekvivalent 25 odstotkov BDP skozi različne fiskalne ukrepe, medtem ko ta delež za Nemčijo znaša 10% in je še nižji v državah kot so Francija, Italija in Španija. Ob tem lahko tudi omenimo, da Ameriška centralna banka vodi bolj stimulativno monetarno politiko kot jo evropska. Medtem ko večina ameriških zveznih držav odpravlja omejitve in se odpira, se veliki deli Evrope ponovno zapirajo. Visoki stimulativni ukrepi v ZDA bodo ob odpiranju zveznih držav krepko spodbudili gospodarsko rast v prihodnjih četrtletjih in lahko pričakujemo, da se bodo v ZDA vrnili na pred krizne nivoje BDP četrtletje do dve prej kot v Evropi. Iz istega naslova lahko pričakujemo višjo inflacijo v ZDA četrtletje ali dve prej, kar bi ob morebitni neaktivnosti centralnih bank povzročilo depreciacijo dolarja napram evru.
Odčitki pridelovalnih PMI indeksov kažejo na visoko proizvodnjo rast na obeh straneh Atlantika in na zamude pri dobavi surovin. Z odpiranjem držav lahko pričakujemo rast cen v industrijskem sektorju in v sektorju materialov. Z odpiranjem zveznih držav v ZDA lahko pričakujemo povišanje povpraševanja s strani gospodinjstev, saj se je v letu 2020 glede na late 2019 razpoložljiv dohodek v ZDA povišal za sedem odstotkov. Z odpiranjem zveznih držav v ZDA lahko pričakujemo ponovno oživitev povpraševanja pri gostinskih in turističnih storitvah, kakor tudi pri transportnem sektorju. Ob povišanju potrošnje gospodinjstev pa lahko tudi pričakujemo povišanje potrošnje podjetij skozi povišane kapitalske investicije, kar bo dodatno prispevalo h rasti v ZDA. Ob ničelnih obrestnih merah in ležarinah na bankah lahko ob globalni gospodarski rasti v 2021 še naprej pričakujemo pozitivne cenovne pritiske na delniških trgih.
