»Ministrstvo za okolje in prostor je po pritiskih strokovnih združenj in civilne družbe vendarle umaknilo sporno točko 69. člena, po kateri bi se v novem zakonu o vodah omogočilo gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih,« so zapisali. Vendar pa opozarjajo, da v noveli še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Zato so, da bi to spremenili, zagnali peticijo na spletni strani zapitnovodo.si.
Poudarili so, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in »drugih objektov«, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjajo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine.
Vodni in obvodni prostori, predvsem ob tekočih površinskih vodah imajo namreč življenjski pomen tudi za varovanje podzemne vode in posledično glavnih virov pitne vode. Reke na svoji poti mestoma drenirajo podzemno vodo iz vodonosnikov in nekje drugje napajajo podzemno vodo s ponikanjem skozi dno struge v podtalje.
Sava ključna za kakovost vode v Ljubljani
V civilnih iniciativah so izpostavili, da je za vodonosnik Ljubljanskega polja napajanje iz reke Save ključno za obnavljanje zalog in kakovosti podzemne vode. Zato je potrebno varovati tudi celotno zaledje reke Save. Tega varovanja ne izvajamo z vodovarstvenimi območji, ampak z varovanjem obrežnega pasu in vodnega prostora Save. »Dobro stanje ekosistema v obrežnem pasu zagotavlja, da je v dobrem stanju tudi voda v reki in v podzemni vodi. Obrežni pas je najobsežnejše vodovarstveno območje virov pitne vode. Obrežni pas in njegov ekosistem sta glavni kazalnik stanja vodnih virov in tudi virov v oskrbi s pitno vodo,« so dodali okoljevarstveniki.
