Predsednik Eko kroga Uroš Macerl ocenjuje, da je varovanje naravnega okolja v nacionalni strategiji pravičnega prehoda premogovnih regij zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu zato predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. »Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili,« je povedal Macerl, in opozoril, da je ohranjeno naravno okolje pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. »Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen,« je dejal.
Pomemben del naravi prijaznega turizma predstavlja tudi srednja Sava, ki je, kot pravi, znova čista, v njenih brzicah in bregovih pa prebivajo redke živalske vrste. Skrbi ga, da bo Savo »pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine«. »Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo,« je poudaril Macerl.
Eko krog za celovito turistično ponudbo
Razvoj turizma v Zasavju je po Macerlovih besedah v strategiji omenjen v povezavi z rudarskimi in industrijskimi objekti ter adrenalinskim turizmom. V Eko krogu pa poudarjajo, da je za obiskovalce pomembna celovita ponudba, od namestitev in hrane na kmetijah ter samooskrbe. Razvoj kmetijstva bi po mnenju Eko kroga moral biti podrobneje razdelan s konkretnimi oblikami ter viri financiranja, še posebej za oživljanje obstoječih in usihajočih kmetij. Treba bi bilo oblikovati skupno zadružniško nastopanje na tržišču ter interesno povezovanje za izkoriščanje specifičnih danosti, kot so gozdarstvo, lesna predelava, gorska živinoreja, ter jih z oblikami predelave povezati v skupne končne produkte, so prepričani.
