Državni zbor je v sredo s 44 glasovi za in 43 glasovi proti potrdil predlog Levice, po katerem je vsak upokojenec, ki je kakorkoli zaslužil pokojnino, upravičen vsaj do prejemka v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki trenutno znaša 442 evrov. Glede na to, da najnižja pokojnina za letos znaša zgolj 246,45 evrov, bi se novi znesek torej zvišal za skoraj 200 evrov.
Vsak upokojenec, ki je delal 40 let oziroma ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa bo po novem upravičen vsaj do pokojnine v višini 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški. Zagotovljena pokojnina, ki jo prejemajo upokojenci s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, je sicer za letos določena pri 581,05 evra.
Sprememba metodologije
V Levici so z amandmajem predlagali, da se najnižja pokojnina ne odmerja več kot odstotek od najnižje osnove, temveč da bi bila postavljena na višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki po izračunih Inštituta za ekonomske raziskave iz leta 2017 znašajo 442 evrov. Po zakonu o socialno varstvenih prejemkih mora ministrstvo za delo na najmanj vsakih šest let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov, pa mora določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Ob povišanju najnižje pokojnine so v Levici predlagali, da se na enak način določi tudi višina minimalne pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa - s to razliko, da se v tem primeru upošteva višina minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili leta 2017 postavljeni na 613 evrov. Z amandmajem Levice je črtan tudi odstavek, po katerem se določitev najnižjih pokojnin ne upošteva pri odmeri vdovskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
V Levici pravijo, da so tak dvig opredelili že v programu stranke, ukrep pa se jim zdi vse bolj nujen za vsaj približno izboljšanje vse slabšega položaja upokojencev. Prepričani so, da je javni pokojninski sistem upokojencem s polno pokojninsko dobo dolžan zagotoviti kritje vseh minimalnih življenjskih stroškov, vsem, ki so dosegli vsaj minimalne pogoje za upokojitev, pa vsaj kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, tako da ne bodo žrtve absolutne revščine. Ob tem dodajajo, da so dodatni javnofinančni stroški ukrepa razmeroma nizki, saj so revni upokojenci pogosto prejemniki državne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Po njihovem mnenju bi takšna sprememba omogočila zgolj to, da bo njihov dohodek zagotovljen brez »birokratskih ovir«.
Koalicija in DeSUS proti, zaskrbljeni tudi na Zpiz
Proti predlogu Levice so glasovali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC. Zanimivo je, da sta glas proti oddala tudi poslanca DeSUS, Branko Simonovič in Robert Polnar, medtem ko se je vodja poslanske skupine Franc Jurša glasovanja vzdržal.
V poslanski skupini DeSUS so pojasnili, da imamo za prejemke do zneska, ki so predvideni v zakonu, druge možnosti, med drugimi varstveni dodatek. »Država je preko različnih socialnih transferjev dolžna, da poskrbi za finančno najbolj ogrožene,« pojasnjujejo in opozarjajo, da lahko s takšnim poseganjem v višino pokojnine povzročimo krivico tistim, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali več oziroma dlje. Po oceni DeSUS se na ta način zmanjšuje stabilnost pokojninske blagajne in vzbuja vprašanje smiselnosti k aktivnemu polnemu vplačevanju v pokojninsko blagajno.
Izglasovane spremembe skrbijo tudi Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invladisko zavarovanje (Zpiz). »Že primerjava dosedanjih in novih zneskov kaže, da se poskuša socialno politiko reševati v pokojninskem sistemu, kar pomeni milo rečeno zelo neprimeren in nevaren poseg. Na ta način bodo namreč imeli enako pokojnino upokojenec, ki ima odmerjeno pokojnino od najnižje pokojninske osnove za 15 let dela, kakor tudi vsi upokojenci, ki imajo tja do 28 let pokojninske dobe,« opozarja Papež. Ob tem dodaja, da je že odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove velik socialni korektiv. Pri upokojencu, ki je imel ves čas plačane prispevke od najnižje pokojninske osnove, bi delež pokojnine od plačanih prispevkov po Papeževih besedah znašal približno 200 evrov, ves ostali del do 442 evrov, kolikor bi po novem znašala najnižja pokojnina, pa bi bil socialni korektiv.
Izenačitev odmernega odstotka s 1. januarjem 2023
V drugi obravnavi novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so poslanci v sredo potrdili tudi predlog SAB, po katerem se bo prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske skrajšalo. Po pokojninski noveli, ki je začela veljati v začetku lanskega leta, bi se lestvica odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove za moške izenačila z odmerno lestvico za ženske postopno do 1. januarja 2025. Po novem se bo prehodno obdobje zaključilo že dve leti prej, kar med drugim pomeni, da bo 1. januarja 2023 tudi odmerni odstotek za moške s 40 leti pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka.
Po koalicijskem dopolnilu pa se zvišujejo tudi najnižje invalidske pokojnine, in sicer na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. V primerjavi z lanskim letom bodo znašale približno 383 evrov, kar je za okoli 50 evrov več kot doslej. Dvig ne bo veljal samo za letošnje leto, ampak tudi za naprej, veljal pa bo tako za obstoječe invalidske upokojence kot tudi tiste, ki se bodo invalidsko upokojili v prihodnje.
