Levica je danes v DZ vložila novelo zakona o prispevkih za socialno varnost, s katero predlagajo postopni dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s sedanjih 8,85 odstotka na 12,05 odstotka do leta 2025. Prispevna stopnja delodajalcev bi se od naslednjega leta naprej vsako leto zvišala za 0,8 odstotne točke.

»Pokojnine v Sloveniji so kriminalno nizke, kar 90.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, upokojitev pa nasploh pomeni drastično poslabšanje materialnega položaja posameznika. Takšno stanje je posledica drastičnega znižanja prispevkov delodajalcev za pokojnine leta 1996, zaradi katerega je pokojninska blagajna v 20 letih izgubila kar 19 milijard evrov,« opozarja koordinator Levice Luka Mesec, in dodaja, da so se k dvigu prispevne stopnje delodajalcev v koalicijskem sporazumu v vladi Marjana Šarca zavezale vse takratne koalicijske stranke - LMŠ, SD, SMC, SAB in DESUS.

Z dvigom prispevnih stopenj bi pokojninski blagajni po oceni Levice leta 2022 zagotovili dodatnih 141 milijonov evrov, leta 2025 pa 564 milijonov evrov. Glavnina teh sredstev bi bila namenjena zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in razbremenitvi državnega proračuna. Del sredstev, po izračunih Levice 64 milijonov evrov na letni ravni, pa bi namenili za uresničitev njihovega že pred dnevi vloženega predloga o dvigu zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo na raven minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,14 evra in zvišanje najnižjih pokojnin na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov v višini 441,67 evra.

Dvig prispevkov bi dal več kot demografski sklad

Povečanje lastnih sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bi po ocenah Levice bistveno zmanjšalo potrebo po transferu iz državnega proračuna, ki vsako leto presega milijardo evrov, lani denimo 1,4 milijarde evrov. Tako bi se v državnem proračunu trajno sprostila sredstva, ki bi jih lahko namenili za izboljšanje zdravstvenega sistema, za povečanje socialnih pravic, za področje izobraževanja, znanosti in raziskovanja.

Demografski sklad, kot si ga je zamislila vlada, po prepričanju Levice, ne more biti sistemska rešitev za finančne težave javne pokojninske blagajne, niti ne more izboljšati klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Ob predpostavki 2-odstotne povprečne letne donosnosti kapitalskih naložb države bi namreč lahko sklad leta 2040 v pokojninsko blagajno vplačal okrog 200 milijonov evrov, kar pa je le osem odstotkov pričakovanega primanjkljaja ZPIZ, ki naj bi leta 2040 znašal okrog 2,4 milijarde evrov.

Znižanje prispevkov delodajalcev naj bi bilo začasno

Sindikati že vrsto let opozarjajo, da je za visok vsakoletni primanjkljaj v pokojninski blagajni kriv pokojninski zakon iz leta 1996, s katerim je vlada Janeza Drnovška znižala prispevne stopnje delodajalcev iz tedanjih 15,5 odstotka, kolikor sicer še naprej plačujejo delojemalci, na 8,85 odstotka. Zaradi ukrepa, s katerim naj bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in ki je bil sprva predviden le kot začasna rešitev, se je primanjkljaj ZPIZ iz pičlih 91 milijonov evrov v letu 1995 že v letu 1998 zvišal na več kot pol milijarde. V letu 2004 je deficit prvič presegel milijardo evrov, leta 2014 pa se je povzdignil na doslej rekordnih 1,6 milijarde evrov.

Da bi zajezili izpad prihodkov je bil sicer že leta 1996 uveden tudi davek na izplačane plače, ki pa primanjkljaja ni mogel nadomestiti. Poleg tega pa so ta davek z letom 2006 za časa prve Janševe vlade postopno začeli ukinjati in ga dokončno odpravili z iztekom leta 2008.

Skupen izpad prihodkov zaradi znižanja prispevkov delodajalcev je od leta 1997 do 2019 znašal več kot 19 milijard evrov, v povprečju po 837 milijonov evrov na leto. Če leta 1996 ne bi prišlo do znižanja prispevnih stopenj za delodajalce, primanjkljaj ZPIZ po oceni Levice nikdar ne bi presegel 622 milijonov evrov, po letu 2017 pa bi začel celo beležiti presežke.