Po prvi oceni je BDP v tekočih cenah v letu 2020 znašal 46,3 milijarde evrov, kar je nominalno 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Realno se je zmanjšal za 5,5 odstotka, so sporočili iz statističnega urada. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjavo gibanja obsega BDP v EU, je bil padec 6,1-odstoten.
Domača potrošnja se je lani zmanjšala za 6,5 odstotka, k čemur je v veliki meri prispevalo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev (za 9,8 odstotka).
Zmanjšalo se je tudi zunanje povpraševanje, in sicer se je izvoz zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je bil padec obsega menjave blaga blažji - izvoz blaga je upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka.
Zunanjetrgovinski presežek je bil konec leta 2020 visok, znašal je 4,6 milijarde evrov, in se je glede na leto 2019 še povečal.
Skupaj je bilo v letu 2020 v Sloveniji zaposlenih 1.036.600 oseb, kar je odstotek manj kot leto prej. Največ oseb je izgubilo delo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.
Šibko je bilo lani že prvo četrtletje, ko se je obseg BDP na letni ravni realno zmanjšal za 2,3 odstotka. V drugem četrtletju, ki ga je zaznamovala spomladanska ustavitev javnega življenja zaradi izbruha novega koronavirusa, se je padec poglobil na 12,9 odstotka. V tretjem četrtletje je nato prišlo do krepkega odboja, saj so se omejevalni ukrepi sprostili in je javno življenje v veliki meri oživelo, vendar je BDP za svojo vrednostjo v tretjem četrtletju 2019 še vedno zaostajal za 2,4 odstotka.
V zadnjem četrtletju je nato prišlo do vnovične zaostritve ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa in obseg BDP se je na letni ravni realno zmanjšal za 4,5 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.
Domače trošenje se je med lanskim oktobrom in decembrom zmanjšalo za 6,1 odstotka, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 10,1 odstotka, medtem ko so se bruto investicije povečale (za 8,2 odstotka).
Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je zmanjšala za 14,5 odstotka, kar je bil nekoliko manjši upad kot v drugem četrtletju (-17,3 odstotka). Gospodinjstva so zmanjšala izdatke za večino vrst dobrin, najizraziteje pa za gorivo, oblačila, avtomobile in za razne storitve.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v zadnjem lanskem četrtletju povečale za dva odstotka, k čemur so v največji meri prispevale investicije v gradbene objekte. Povečale so se tudi nekatere druge investicije v osnovna sredstva (npr. iz skupine drugi električni stroji in računalniška strojna oprema).
Izvoz se je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z istim četrtletjem 2019 zmanjšal za 0,4 odstotka, uvoz pa za dva odstotka, pri čemer so na upad tako izvoza koz uvoza vplivale samo storitve oz. njihovo zmanjšanje. Izvoz blaga je bil namreč za 4,1 odstotka, uvoz pa za 0,1 odstotka večji kot v zadnjem četrtletju 2019. Med storitvami se je na obeh straneh - pri izvozu in pri uvozu - najbolj zmanjšal obseg potovanj.
Februarja na letni ravni deflacija, na mesečni rast cen
V Sloveniji so se februarja cene življenjskih potrebščin v letni primerjavi znižale za odstotek, k deflaciji pa so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. Na mesečni ravni so se cene predvsem zaradi dražjih počitniških paketov in naftnih derivatov zvišale, inflacija je bila 0,3-odstotna.
