Banka Slovenije je v danes objavljeni analizi o vplivu koronavirusa na slovensko gospodarstvo predpostavila tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, in sicer ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev škode. Pri vseh treh scenarijih ocenjuje, da bo vpliv na slovensko gospodarstvo zelo velik, odvisen pa bo predvsem od časa trajanja ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi.
Scenariji banke Slovenije, ki se razlikujejo glede na število tednov zaustavitve ukrepov in hitrost okrevanja, predvidevajo, da se bo del pomembnih šokov zavlekel v mesece po odpravi ukrepov, obseg teh prenosov pa se spreminja po različnih scenarijih in aktivnostih.
»Medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize kažejo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize,« ugotavlja Banka Slovenije in ocenjuje, da bi medletni padec BDP letos znašal med šest in 16 odstotki.
Zasebna potrošnja bo upadla, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem (npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo). V primeru različnih scenarijev ob pričakovanju, da se potrošnja v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, Banka Slovenije ocenjuje, da bo ta letos upadla za med 2,4 in devet odstotkov, najbolj v drugem četrtletju.
Velik vpliv na trg dela
Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni učinki na trg dela bodo odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest.
Glede na različne scenarije bi se cene medletno lahko v povprečju znižale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte v večji meri zniževali cenejši energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane še porasla. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege in rekreacije, počitniških paketov in nastanitev ter transporta se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija, ocenjujejo v centralni banki.
Ob negativni gospodarski rasti se bo povečala tudi zadolženost države. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z ocenami Banke Slovenije, bo povečal zadolženost na med približno 70 in 80 odstotkov BDP. V to oceno niso všteti fiskalni ukrepi države, ki bodo na eni strani povečali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ublažili padec gospodarske aktivnosti.
Natančna ocena možna šele po uveljavitvi ukrepov
Zagon ponovnega investicijskega cikla bo odvisen od sposobnost tako podjetij kot bank, da preživijo obdobje trajanja omejitev. V zagotavljanje preživetja podjetij je usmerjen tudi interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Po oceni Banke Slovenije bo ta ukrep ob nekaterih predpostavkah in omenjenih scenarijih banke prikrajšal za denarni tok med 0,9 in 1,6 milijarde evrov.
V najbolj neugodnem scenariju, kjer vsa podjetja pod vplivom šoka koronavirusa zaprosijo za odlog odplačil, pa bo izpad denarnega toka znašal dve milijardi evrov. Banke imajo tudi po tem scenariju dovolj likvidnih sredstev - izpad denarnega toka znaša 35 odstotkov primarne likvidnosti - in bi v odsotnosti stečajev podjetij in kopičenja izgub s tega naslova morale biti sposobne zagotavljati gospodarstvu sredstva za ponoven zagon aktivnosti.
Banka Slovenije bo lahko natančnejšo oceno, ki bo vsebovala tudi učinke vseh ukrepov za zajezitev gospodarske škode, podala šele po sprejemu in uveljavitvi ukrepov skupaj s predstavljenim načrtom njihove izvedbe, ki so jih oz. jih bodo še sprejele vlada in mednarodne institucije. "Vsekakor pa rezultati trenutne analize kažejo na nujnost usklajenega ukrepanja inštitucij tako na državni kot ravni skupnih evropskih institucij," poudarjajo v Banki Slovenije.
Državni proračun v prvih dveh mesecih z 19,3 milijona evrov primanjkljaja
Prihodki državnega proračuna so se v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 7,7 odstotka na 1,65 milijarde evrov, odhodki pa zmanjšali za 2,3 odstotka na 1,67 milijarde evrov. Državni proračun je izkazal primanjkljaj v višini 19,3 milijona evrov, ki je lani v dveh mesecih dosegel 176,1 milijona evrov.
Slovenija lani z 0,5 odstotka BDP presežka v javnih financah
Država je lani znova ustvarila presežek v javnih financah. Ta je znašal 260 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP in bil za 69 milijonov evrov nižji kot predlani. Dolg države se je znižal za 479 milijonov na 31,744 milijarde evrov ali na 66,1 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad.
ZZZS lani z dobrimi 50 milijoni evrov presežka
Šesto zaporedno leto gospodarske rasti se je pokazalo tudi v večjih prihodkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki so bili lani za 213 milijonov evrov višji kot leto poprej. Zavod je poslovno leto 2019 tako zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 50,6 milijona evrov, je razbrati iz poslovnega poročila zavoda.
V območju evra marca 0,7-odstotna inflacija
Območje evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat marca zabeležilo 0,7-odstotno inflacijo. Letna stopnja inflacije je bila tako za 0,5 odstotne točke nižja kot februarja, ko je znašala 1,2 odstotka, glavni razlog za padec inflacije pa so nižje cene energije.
