V torek je bilo po opravljenih 22.613 hitrih testih in 5316 PCR-testih potrjenih 1089 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR-testov je znašal 20,5 odstotka, če upoštevamo vsa testiranja, pa znaša 3,9 odstotka. Število potrjenih okužb je sicer za osem okužb nižje kot prejšnji torek. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 766. Še naprej se nahajamo v oranžni fazi.

Včeraj je bilo hopitaliziranih 546 bolnikov s covid-19, na intenzivni negi pa je bilo včeraj 105 covidnih bolnikov. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 56 bolnikov, na novo sprejetih 44 bolnikov. 10 bolnikov s covid-19 je včeraj umrlo.

Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo: Ajdovščina in Sežana 13, Nova Gorica 19, Celje 30, Ilirska Bistrica 16, Rogaška Slatina 19, Velenje 15, Domžale 32, Jesenice 16, Kranj 33, Šenčur 12, Škofja Loka 14, Ljubljana 136, Maribor 34. Najslabše razmere so v Obalno-kraški regiji, kjer je 14-dnevna incidenca okužb na 100 tisoč prebivalcev 886,4.

35 okužb z angleško različico

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da načrt spremljanja pojavljanja novih variant virusa cov-sars-2 v Sloveniji zajema pet sklopov. Prvi sklop je namenjen spremljanju okužb pri ljudeh z različnimi tehnikami sekvenciranja in sekvenciranjem celotnega virusnega genoma. To bodo počeli s pomočjo zajema 5 do 10 odstotkov pozitivnih PCR-vzorcev. V drugem sklopu potekajo dodatni presejalni PCR-testi za odkrivanje novih variant virusa. Tudi tu bodo testirali vsak deseti pozitivni test iz osnovne diagnostike.

V tretji sklop bo zajeto sledenje s pomočjo analize odpadnih voda, ki omogoča zajemanje celotne populacije vključno z asimptomatičnimi nosilci, ki niso napoteni na odvzem brisov. Prednost pristopa je, da z njim lahko odkrijemo več morebitnih novih mutacij. V četrtem sklopu bomo spremljali variante sars-cov-2 v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju ter s tem ugotavljali, ali se v tem okolju pojavljajo nepoznani primeri bolezni. Zadnji sklop predstavlja spremljanje variant sars-cov-2 v živalskem rezervoarju. »Ključna točka za obvladovanje zoonoz (nalezljivih bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka, op. a.) je poznavanje mest, ki predstavljajo rezervoarje povzročitelja za okužbe pri človeku,« je pojasnila Žohar Čretnikova.

Doslej so pregledali 1475 vzorcev. Pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma. Pri 1096 vzorcih pa so določili celotne genome. Angleško različico so doslej v Sloveniji zaznali pri 6 vzorcih od skupno 1096. En primer je bil odkrit že v Belgiji. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so angleško različico novega koronavirusa potrdili še v 28 vzorcih, od tega jih je bilo 18 iz osrednjeslovenske regije. Skupno je bilo torej pri nas potrjenih 35 primerov okužb z angleško različico. Žohar Čretnikova kot zaskrbljujoče ocenjuje, da se je kar 21 oseb z angleško različico okužilo v Sloveniji in ni potovalo. Južnoafriške in brazilske različice za zdaj še niso zaznali. So pa ugotovili, da v Sloveniji močno prevladuje različica b.1.258.17, ki pri nas predstavlja kar 78,5 odstotkov vseh sekvenciranih vzorcev. Ta različica se pojavlja tudi na Češkem in Slovaškem, v Avstriji, na Danskem in v Švici.

Najmanj se spoštuje ukrep dela od doma in razkuževanje površin

Ada Hočevar Grom iz NIJZ je predstavila podatke o pandemski izčrpanosti prebivalstva Slovenije. »Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na neko dolgotrajno javno zdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan,« pojasnjuje Hočevar Gromova. Med posledice štejejo pomanjkanje motivacije za upoštevanje samozaščitnega vedenja.

Raziskava, ki zajema 6 različnih časovnih obdobij med lanskim decembrom in letošnjim februarjem, je pokazala, da je spoštovanje večine samozaščitnih ukrepov v Sloveniji visoko. Za veliko večino velja, da jo spoštuje med 96 in 87 odstotki anketiranega prebivalstva. Najbolj se upošteva nošenje mask in izogibanje starejšim, ko imamo znake okužbe, malenkost manj pa razkuževanje rok in vzdrževanje varnostne razdalje. Se pa slabše spoštuje izogibanje zasebnim druženjem, ki jih spoštuje med 87 in 81 odstotki anketiranih. V času po božičnih praznikih je bil odstotek še nekoliko nižji. Daleč slabše kaže ostajanju doma oziroma delu od doma, šolanju in študiju od doma. Če je v začetku lanskega decembra ta ukrep spoštovalo 73 odstotkov anketiranih, ga je sredi februarja le še 65,4 odstotka. Odstotek je v zadnjem obdobju padel tudi zaradi odpiranja šol in vrtcev. Najmanj se sicer spoštuje razkuževanje površin, kar počne 59,5 odstotka anketiranih.

Kar 31,9 odstotka anketiranih mladih s psihičnimi težavami

Anketirane je sicer najbolj motilo zapiranje na občine. Predvsem tiste, ki v malih občinah nimajo socialnih balončkov. Poleg tega je veliko večino motilo zaprtje šol in vrtcev ter zaprtje trgovin. Policijsko uro medtem podpira vsega tretjina anketiranih.

Skoraj polovica (45,4 odstotkov) anketiranih je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo. Kar 34 odstotkov se je izogibala obiska zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s s covid-19. 24,4 odstotka oseb je jedla več nezdrave hrane. Zaznali so tudi, da ima 21,5 odstotka anketiranih težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri najmlajši skupini, starih od 18 do 29 let (31,9 odstotkov).

Novi koronavirus covid-19 Slovenija