Pandemijski čas najbrž ni pravi čas za odstavitev ali odstop zdravstvenega ministra, a to ni razlog, zaradi katerega Matt Hancock pa tudi premier Boris Johnson ignorirata pozive k ministrovemu odhodu. Ne prvi ne drugi se nista izkazala v prvih mesecih pandemije, kar je bil eden od razlogov za njuno okužbo s covidom-19. Britansko visoko sodišče je razsodilo, da sta Hancock in njegovo ministrstvo kršila zakon, ker nista v tridesetih dneh po podpisu javno objavila na stotine pogodb z dobavitelji zaščitne opreme in vsega drugega, kar je državno zdravstvo potrebovalo v boju s pandemijo.
V krizi zakon ni pomemben?
Hancock se brani, češ, komu mar zakon in birokracija v krizi, jaz in moja ekipa za nakupe zaščitne opreme smo reševali življenja. Preiskava je pokazala, da je ministrstvo za zdravstvo in socialno skrbstvo za nakupe nenadoma večkrat dražje zaščitne opreme do začetka lanskega oktobra porabilo vrtoglavih 17,3 milijarde evrov. Do takrat je javno objavilo samo za dobre tri milijarde pogodb. Sodnik je razsodil, da je ministrstvo »kršilo svojo življenjsko pomembno dolžnost: preglednost nad tem, kako je porabilo orjaške vsote denarja davkoplačevalcev.« Za Hancocka osebno je dejal, da je z gradivom, ki ga je poslal, sodišču dokazal dolgotrajno neizpolnjevanje dolžnosti. »Njegove razlage so bile izgovori, ne pa utemeljitve. Minister je ravnal nezakonito, ker ni spoštoval transparentnosti,« je zaključil sodnik.
To je velika zmaga za neprofitno organizacijo odvetnikov Projekt dobrega prava (GLP), katere cilj je razkrivanje klientelizma in vse druge umazanije pri vladnih nakupih zaščitne opreme ter vsega drugega, kar je nabavila v boju s pandemijo. Organizacija je nastala s pomočjo množičnega financiranja. GLP je razkrila že veliko umazanije. Nekaj primerov. Vlada je sklenila pogodbe o dobavi zaščitnih mask za skoraj 300 milijonov evrov s finančno družbo Ayanda Capital. Za 125 milijonov evrov mask je kupila od družbe Clandeboye Agencies, ki je prej proizvajala slaščice. 400-milijonsko pogodbo o dobavi zaščitne opreme je podpisala celo s podjetjem Pestfix, do tedaj znanem samo po uničevanju škodljivcev.
35 milijonov evrov za epruvete
Hancock je v težavah tudi zaradi prijatelja, nekdanjega soseda Alexa Bourna, s katerim je njegovo ministrstvo podpisalo pogodbo o nakupu plastičnih epruvet za testiranje na okužbo z virusom v vrednosti 35 milijonov evrov, čeprav gre za nekdanjega gostilničarja, ki nima nobenih izkušenj s tem. Hancock je bil v njegovem pubu cenjen gost. Pred pandemijo je Bournovo podjetje Hinpack proizvajalo plastične posode za dostavo hrane na dom. Zdaj državno zdravstvo oskrbuje z milijoni plastičnih epruvet, ki jih proizvajajo na farmi za pridelavo krompirja. Britanska agencija za zdravila in medicinsko opremo je proti njemu že sprožila uradno preiskavo. Hancock trdi, da za to pogodbo ni vedel in da ni imel nič pri tem. Bomo videli.
Mnogi so bili zraven. Nekdanji Johnsonov glavni svetovalec Dominic Cummings je na primer naročil raziskavo javnega razumevanja pandemije novega koronavirusa pri podjetju Public First, ki sta jo ustanovila njegova prijatelja, ki sta z njim delala za Johnsona na Downing Streetu. Raziskava je davkoplačevalce stala več kot 650.000 evrov. Smrdi najmanj po klientelizmu, ki pod Johnsonom cveti, kot bi bila na Otoku večna pomlad. Britanci upajo, da bi prišlo na dan tudi to, od koga je vlada med lanskim vrhuncem pandemije kupovala plastične vreče za umrle po celo štirinajstkrat višji ceni, kot je bila pred pandemijo.
