Tovrstne počitnice so bile pred pandemijo v porastu, nad njimi so se v Sloveniji poleg številnih domačih gostov navduševali tudi obiskovalci z vsega sveta. O pomenu aktivnih počitnic, o turističnih ciljih v Sloveniji, po katerih največ sprašujejo domači in tuji gostje, ter o tem, kaj ponudnike teh storitev čaka po koncu pandemije, smo se pogovarjali z Markom Lenarčičem, direktorjem Združenja Aktivna Slovenija.
Kakšna sta bila ponudba in sodelovanje slovenskih turističnih akterjev aktivnih počitnic v obdobju pred lansko pomladno pandemijo?Pred spomladansko pandemijo koronavirusa je ponudba aktivnih počitnic cvetela tako na lokalni ravni pri posameznih ponudnikih kot na regionalni in seveda tudi na nacionalni ravni. Slovenska turistična organizacija (STO) je prek svojih predvsem digitalnih kanalov navduševala potencialne obiskovalce od vsepovsod z outdoor ponudbo v Sloveniji, združenje Aktivna Slovenia/Slovenia Outdoor pa je nagovarjanje dopolnjevalo s konkretnimi ponudbami aktivnih doživetij svojih članov in partnerjev po naši deželi. V okviru našega združenja imamo ponudnike specializiranih nastanitev za pohodnike in kolesarje, teh je 41, osem ponudnikov športnih agencij, Združenje slovenskih žičničarjev in 19 destinacijskih organizacij s celotnega območja Slovenije. Rezultati obiska in izvajanja aktivnostih doživetij pred pandemijo so bili izjemni.
Katere vrste aktivnih počitnic so bile med najbolj priljubljenimi?V Sloveniji imajo tuji in domači obiskovalci še vedno najraje doživetja vseh zvrsti pohodništva, tako vzpenjanje po visokogorju, sredogorju, hojo po nižinah, daljinskih poteh, sprehajanje ob rekah in okrog jezer, poletno in zimsko hojo, krpljanje. Sledi kolesarjenje, od gorskega kolesarjenja, trekinga in cestnega kolesarjenja do obiska kolesarskih parkov. Priljubljene so vodne aktivnosti, kot so kajak na divjih in mirnih vodah, rafting in kanjoning ter ribištvo. Gostje imajo radi tudi jadralno padalstvo in jamarstvo. Turna smuka in tek na smučeh pa sta aktivnosti, ki postajata priljubljeni tudi v času pandemije.
Koliko domačih gostov se odloča za aktivni oddih v Sloveniji in iz katerih držav prihajajo drugi?Približno 38 odstotkov obiskovalcev Slovenije se odloči za počitnice v naravi in aktivna doživetja. Glavni tuji trgi, od koder pridejo tovrstni obiskovalci, pa so: Nemčija, Avstrija, Italija, Beneluks, Madžarska, Velika Britanija, Hrvaška in Češka. Lani je bilo seveda drugače. Glavni obiskovalci so bili iz Slovenije, iz tujine jih je bilo največ iz Nemčije, Avstrije in Italije.
Slovenci smo narod pohodnikov in smučarjev, čedalje bolj tudi kolesarjev. Tujci v Sloveniji se največ ukvarjajo s pohodništvom, kolesarjenjem, vodnimi športi in jadralnim padalstvom.
Kateri med njimi zapravijo največ?Gostje iz Združenih držav Amerike in Nemčije za aktivnosti na prostem v povprečju porabijo največ. Ne samo za izvedbo aktivnosti, pač pa za kakovostno bivanje in spoznavanje slovenske kulinarike.
Kako so potekale njihove počitnice še pred pandemijo?Pred pandemijo smo imeli goste, ki so se nastanili na enem turističnem cilju in izvajali eno- ali dvodnevne aktivnosti – pohodništvo, gorsko oziroma cestno kolesarjenje, obisk kolesarskega parka, rafting in kajak na divjih in mirnih vodah, jezerih in morju. Ti so na turističnem cilju spoznavali še drugo ponudbo, posebno kulinariko. Vse večja skupina obiskovalcev pa je tistih, ki hodijo ali kolesarijo po daljinskih poteh in se na enem mestu zadržujejo krajši čas. Seveda poskušamo tudi tovrstne goste s primerno pripravljenimi programi za kakšen dan ustaviti na določenih točkah, da si ogledajo še okolico in preizkusijo, kar jim ima ponuditi. Vse več programov na prostem je namenjenih družinam, za katere se programi prilagodijo v celoti ali posameznim članom družine.
Lanska turistična sezona je bila drugačna, bilo je manj tujcev, je pa zato več Slovencev ostalo doma… Kako uspešna je bila v resnici?Sezona 2020 je bila uspešna za ponudnike različnih dejavnosti na prostem predvsem zaradi povečanega obsega aktivnosti domačih gostov. Turistični boni, ki jih je uvedla naša vlada, so tudi v segmentu tovrstne ponudbe odigrali svojo vlogo, čeprav jih ni bilo mogoče unovčiti za posamezne storitve. Drugi vzrok povečanega števila domačih gostov pa so bile težave s prehodi mej v sosednje in bolj oddaljene kraje, zato so poiskali razna doživetja v Sloveniji. Na ta račun so se dobro odzvali ponudniki tudi z manj znanih območij Slovenije in pripravili atraktivne ponudbe. Ponudniki so v intenzivnih poznospomladanskih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih dosegli dober poslovni učinek, ki je pokril luknje spomladanskih in poznojesenskih mesecev.
Ali imate podatek, koliko turističnih bonov je bilo unovčenih na področju aktivnih počitnic?Skupno je bila unovčena slaba polovica turističnih bonov, kar je bilo po eni strani presenečenje, po drugi strani pa tudi spoznanje, da smo uporabniki bonov načrtovali njihovo porabo tudi v jesenskih in zimskih mesecih, kar pa nam je drugi izbruh virusa preprečil. Tako je ostal še dobršen del neizkoriščenih bonov, za katere upamo, da se jih bo dalo uporabiti letos. Domač gost je bil ključen gost v letu 2020 tudi na področju aktivnih počitnic.
Kako pa ponudniki doživljajo in preživljajo pandemijo? Ali je bil kateri od njih zaradi splošne situacije primoran dejavnost zapreti za stalno?Na splošno sicer ostaja optimizem, da se bodo aktivnosti športnorekreativne ponudbe na prostem začele izvajati v spomladanskih mesecih, vendar je po drugi strani kruta realnost tista, ki je že marsikomu od ponudnikov zaprla podjetje ali nastanitev. V našem združenju imamo štiri takšne primere. Poseben primer so tudi smučarski centri, ki jim je vlada prepovedala obratovanje kljub aktivnostim na prostem in sprejetim varnostnim protokolom posameznih centrov ter zaprtim občinskim mejam in uvajanju pogoja testiranja pred samim smučanjem. Popolnoma nerazumljivo. Vlada sicer namenja ogromno sredstev kot pomoč za delo na čakanju, pokritju dela fiksnih stroškov…, vendar je to za resno poslovanje premalo. Glede na dejstvo, da turistična dejavnost zagotavlja 12 odstotkov BDP, bi pričakovali, da se bo resneje lotila stabilizacije panoge v celoti.
Se bo ponudba tovrstnih počitnic glede na epidemijo letos preoblikovala oziroma kako se bo prilagodila situaciji?Ponudba aktivnih počitnic se bo v letošnjem letu morala prilagoditi, in sicer najprej v smislu marketinga. Več poudarka bo na digitalnih medijih, prevladovali bodo spletna mesta, družbena omrežja, videokonference in delavnice s tujimi in domačimi organizatorji potovanj. Spremembe bodo tudi pri sami izvedbi. Izdelane imamo zdravstvenovarnostne protokole ob prihodu gostov, med njihovo namestitvijo, pri prehrani, spoznavnih sestankih, izvedbi na turah, prevozih. Tovrstne protokole smo pripravila vsa produktna združenja, poleg našega še Združenje hotelirjev, agentov, zdravilišč, industrije dogodkov in gostinstva, ter jih v okviru Turistično-gostinske zbornice uskladila z NIJZ.
Koliko vas pri vašem delu nasploh podpirajo država, druga združenja in posamezne lokalne skupnosti, ki so odvisne od turističnih prihodkov?Slovenia Outdoor je združenje specializiranih nastanitev, športnih agencij in destinacij za pohodnike in kolesarje ter druge aktivnosti na prostem, ki s svojimi marketinškimi prispevki zagotovijo polovico proračuna. Drugo polovico proračuna izpolnimo v obliki plačanih načrtovanih aktivnosti s STO. Seveda si vsa ta leta prizadevamo skleniti z državnimi institucijami stabilen vir sofinanciranja naše dejavnosti, vendar za zdaj še neuspešno.
Če želimo hitro priti na raven turističnih kazalnikov pred pandemijo, mora vlada temeljito finančno podpreti Slovensko turistično organizacijo in produktna združenja, med katere spada tudi naše, ter prek razpisov z enostavnimi kriteriji zagotoviti dovolj sredstev za razvoj ponudbe večjih in manjših ponudnikov.
Če hočemo ohraniti vsaj minimalno fizično aktivnost in duševno stabilnost v vseh naših življenjskih obdobjih, potem se moramo zavedati, kaj pomeni živeti aktiven vsakdan, v katerega je vključen tudi aktiven krajši ali daljši odmor, ki ga lahko izkoristimo v okviru slovenske ponudbe doživetij na prostem na vseh koncih Slovenije. Vsi bomo presenečeni, koliko je še neodkritih aktivnosti in krajev blizu nas.
Kje boste letos vi preživeli počitnice?Del počitnic bom namenil hoji po delu daljinskih pohodniških poti Slovenska planinska pot, Alpe Adria Trail, Via Alpina in Juliana ter kolesarjenju po delu Slovenske turnokolesarske poti. Poskusil bom obnoviti tudi znanje kajakaštva in jadralnega padalstva.
