Carlos Pascual: Nezakonita melanholija (Lud Šerpa, 2020)

Mehiško-slovenskega pisca Carlosa Pascuala bralci ob časopisnih objavah spremljajo tudi prek knjižnih izdaj, denimo dela O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Nezakonita melanholija je prvi del nastajajočega triptiha, ki prinaša žanr kronike. Njegove »zgodbe« tokrat nosijo avtobiografske, novinarske, faktične in refleksivne elemente, v kronologijo dejstev pa vnaša nered, da bi pripovedim dodal nekaj čarobnosti. Spremna beseda Uroša Zupana, prevod Mojce Medvedšek.

Svetlana Aleksijevič: Vojna nima ženskega obraza (Goga, 2020)

Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič, avtorica pretresljive Černobilske molitve, je z obsežno knjigo Vojna nima ženskega obraza ustvarila mozaik izpovedi, vtisov, spominov in pričevanj žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na vzhodni fronti. Beloruska pisateljica je namreč z njo zamajala uveljavljen nacionalni mit o podobi pogumnega in požrtvovalnega moškega junaka, ki se podaja na bojišče, in opozorila tudi na drugo, prevečkrat zamolčano plat vojne. Prevoda se je lotil Jani Rebec.

Peter Zupanc: Leto podgane (Forma 7, 2021)

Pisatelj Peter Zupanc, ki že več kot deset let živi na Kitajskem, je v knjižici Leto podgane opisal svoje doživljanje izkušnje s pandemijo koronavirusa. Analiziral je kitajski, evropski in ameriški model reševanja koronakrize, a ob tem ponudil tudi osebni uvid v raznolikosti Kitajske, njenih etničnih skupin in malo znanih običajev. Pojasnjuje tudi opažanja o naših razhajanjih pri razumevanju nekaterih osnovnih abstraktnih pojmov.

Rüdiger Safranski: Zlo ali drama svobode (LUD Literatura, 2020)

Po monografijah o Heideggerju in Nietzscheju ter delu Romantika. Zadeva Nemcev je pred nami nova knjiga nemškega filozofa Rüdigerja Safranskega. Zlo ali drama svobode prinaša vprašanje o izvoru zla, pri čemer si pomaga tudi z Biblijo, Sokratom, Avguštinom, Kantom, de Sadom, Hitlerjem, Goethejem in drugimi. Dokončnega odgovora avtor ne ponuja, očrta pa nekakšno genealogijo in fenomenologijo zla kot sprva kozmološke in ontološke, nato pa tudi moralne kategorije. Prevod Toma Virka.

Iztok Osojnik: Maraton puhlosti in nesmislov (KUD Police Dubove, 2020)

Vsestranski literarni ustvarjalec Iztok Osojnik je več kot tridesetim zbirkam poezije dodal novo – Maraton puhlosti in nesmislov. Pesnik v njej neizčrpno širi in množi svetove ter se znotraj njih spušča v igro s samim seboj, da bi s tem pokazal temeljno fragmentarno naravo mišljenja, spoznavanja in spominjanja. Njegov svet se še naprej gradi iz asociativnih nizov, ne iz metafor, njegove pesmi pa še vedno vzbujajo več vizualnega kot pomenskega, poudarja v spremni besedi Kristina Pranjić.