Aktualno: Tolerantni do alkohola, a s predsodki do odvisnosti

Kaj je tvegano pitje

»Vse težave alkohola so definirane skozi posledice, ki jih prinaša. Meja tveganega pitja tako ni količina, temveč to, kar določena količina za posameznika pomeni,« izhodišča stroke pojasnjuje Mirjana Radovanović. Ob tem omeni javnozdravstvene raziskave, ki so na splošni populaciji pokazale, da so nekatere količine alkohola razmeroma manj tvegane za zdravje, vendar to velja za popolnoma zdrave ljudi, ki se zdravo prehranjujejo, redno gibajo in ne jemljejo redno nobenih zdravil. Iz te predpostavke izhajajo merice, ki jih javni zdravstveni programi opredeljujejo. V Sloveniji je to alkoholna pijača, ki vsebuje 10 gramov čistega etilnega alkohola, kar je približno 0,3 dl žganja z 40-odstotno alkoholno stopnjo, 0,5 dl likerja, ki ima 20 odstotkov alkohola, 2,5 dl povprečnega piva in 1 dl vina. Velikega tveganja za zdravje tako za zdravega odraslega moškega ne pomeni, če zaužije 14 navedenih meric alkohola na teden, z vsaj enim dnem brez alkohola na teden, in ne več kot 5 meric ob eni priložnosti. Za zdrave odrasle ženske pa je to 7 meric alkohola na teden, vsaj en dan v tednu brez alkohola in ne več kot 3 merice ob eni priložnosti. A problem je, kot pojasnjuje psihiatrinja, da ne vemo, ali posameznik ali posameznica spadata v kakšno ogroženo zdravstveno skupino. »Zato je neodgovorno od kogar koli v zdravstvenih poklicih govoriti, da je kakšna količina alkohola priporočljiva. Glede na to, kako so opredeljene merice uživanja alkohola, pa pomeni, da so vsi tisti, ki pijejo več kot to, potencialno na poti v tvegano in škodljivo rabo alkohola, ob čemer je pri njih povečano tudi tveganje za zasvojenost.« Tvegano pitje ob zdravstvenih posledicah posameznika, kot so na primer visok krvni tlak, težave z želodcem, sladkorna bolezen in drugo, pa vpliva tudi na druge probleme, kot so nasilje v družini, prometne nesreče, odsotnost na delu in drugo.

Od biološke ranljivosti do psiholoških in socialnih vzorcev

Dejavnikov, ki vplivajo na alkoholizem, je več. Eden med njimi je biološka ranljivost, pri čemer pa je to, ali se slednja pri posamezniku pokaže ali ne, odvisno še od vzorcev, ki jih v svoje odraslo življenje prinesemo iz primarne družine. Tako kot za druge stvari v življenju je tudi v odnosu do alkohola bistveno to, kar prejmemo v fazi odraščanja. Ob tem ima svojo vlogo tudi širši socialni krog in nenazadnje že omenjeni družbeni kontekst. Pomembno je torej tudi, kakšne so norme, povezane z alkoholom, v družinskih in drugih socialnih okoljih. »Pacienti velikokrat poročajo, kako so v času odraščanja doživeli veliko posledic alkoholizma v družini bodisi zaradi očeta bodisi zaradi mame in kako so si velikokrat rekli, da sami tega ne bodo nikoli tako počeli. Potem pa se skozi življenje srečajo s situacijami, za katere niso najbolje opremljeni, in v njih se zbudi spomin, da bi jim mogoče pomagalo, če bi kaj spili, tako kot so to videli doma. In minejo leta, ko človek vidi, kako ponavlja zgodbo svojih staršev,« pripoveduje Mirjana Radovanović. Gre za globoko zakoreninjene vzorce, nadaljuje. »Veliko je pravil v življenju, ki jih – kot pravijo v transakcijski analizi – osvojimo v starosti do malega profesorja, kar je od 4. do 6. leta, in ki nato nezavedno vplivajo na naše odraslo življenje.« Vse dokler se nekaj ne zgodi, da začneš razmišljati o ozadjih in vzrokih, zakaj določene stvari delaš, kot jih delaš, zakaj se tako odzivaš in počutiš. Začneš odkrivati, s čim so tvoja prepričanja, predstave in občutki povezani. Vsi ti vpogledi, kot pojasnjuje psihiatrinja, pa so naloga terapevtskega programa, ki je v obliki psihoterapevtskih skupin temelj zdravljenja odvisnosti od alkohola. »Vedno je nekaj v ozadju pitja, da alkohol postane pravilo in sčasoma morda edini način soočanja z neprijetnimi čustvenimi stanji in situacijami, ob čemer pa se vzpostavi začaran krog, ki vzdržuje samega sebe. Iztočnica v zdravljenju je težava z odvisnostjo od alkohola, ukvarjamo pa se s tem, kako nekoga opremiti za samostojno in odgovorno življenje.«

Zamik na poti do zdravljenja

Kot kažejo raziskave, ljudje od takrat, ko pri sebi prepoznajo težave z alkoholom in zaradi tega poiščejo pomoč, mine približno deset let. »Klinično gledano škodljiva rabi pomeni, da oseba uživa alkohol na način, da ima zanjo že neko posledico, vendar ne veliko. O odvisnosti kot o bolezenskem sindromu pa govorimo, ko gre za povečano toleranco, znake odtegnitve, ko nekdo vseeno nadaljuje pitje, čeprav ve, da ima že določene psihične ali fizične posledice, ter se pod vplivom alkohola loteva tveganih vedenj, denimo vožnje avtomobila ali tveganih spolnih vedenj. Ob tem je eden od pokazateljev tudi, da človek vedno več časa posveča pitju, v smislu, da uživanje alkohola oži spekter interesov, da lahko posameznik nadaljuje svoje odvisniško vedenje. Da rečemo, da je nekdo odvisen, pa mora tri med navedenimi kriteriji izpolnjevati dalj kot mesec dni oziroma se morajo pojaviti v obdobju istih 12 mesecev,« pojasnjuje sogovornica. Za prvi korak k zdravljenju je pomemben zunanji motivator, ki je pri ljudeh zelo različen. »Pri nekaterih posameznikih je to telesna bolezen, povezana s pretirano rabo alkohola. Nekaterim pomaga grožnja z odpovedjo, drugim partnerski razhod… Naloga svojcev je, da postavijo meje, in vso pravico imajo zahtevati, da zasvojeni nekaj naredi,« navaja strokovnjakinja. Ob tem pove za primer gospe, ki so jo bližnji vse življenje neuspešno poskušali pripraviti, da bi se šla zdraviti zaradi odvisnosti od alkohola. Vedela je, da se mož ne bo ločil, hčerka se je, ko je odrasla, odselila, ona pa je še vedno pila. Vse dokler ni kot upokojenka čuvala dveletnega vnučka. Bilo je neko popoldne, ko je šla proti hladilniku, da bi zanj vzela sladoled, malček pa ji je rekel: »Babi, ne piva.« To jo je tako pretreslo, da se je naslednji dan naročila na zdravljenje na psihiatrični kliniki.

Odvisnost kot pameten podnajemnik

»Odvisniška vedenja aktivirajo vse naravne mehanizme, ki jih ljudje imamo, da preživimo, pri čemer pa jih ta bolezenska stanja uporabijo, da ohranjajo sebe. So kot neki pametni podnajemnik. Da ima zasvojena oseba navzven kolikor toliko urejeno življenje, pa pomeni, da opravlja resno službo z veliko nadurami, ker vzdrževati odvisniško življenje ni enostavno. To je velik projekt. Ljudje tako imajo sposobnosti, le cilj je problematičen. Tega je treba spremeniti in bolezen prekiniti,« pravi Mirjana Radovanović. Na vprašanje, koliko je pri zasvojenih zanikanja, odgovarja, da je do neke mere tudi to prisotno. »Ljudje vemo, kaj je dobro za nas in kaj ne, zato si mora zasvojeni ustvariti neko socialno sprejemljivo razlago za svojo situacijo. Ne gre samo za zanikanje pred drugimi, temveč tudi pred samim seboj, da si ohrani določeno sliko o sebi in svojem življenju, ki mu pomaga iti iz dneva v dan. Ko pa gre bolezen tako daleč, da ti je za vse vseeno, vključno s sabo, pa je to druga zgodba.«

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki ne izbira glede na socialno-ekonomski status. Razlika med posamezniki je le, koliko je nekdo psihosocialno opremljen, da lahko prikriva njene učinke. Dalj časa ko je nekdo zasvojen, več posledic pa alkohol pušča tako na psihološki kot fizični ravni. Telo na neki točki ne zmore več in se sesuje, enako je tudi z družinskimi odnosi in nenazadnje tudi s službo, čeprav, kot pravi sogovornica, pri intelektualnih poklicih, ker ima delo tako pomembno vlogo, služba pri zasvojenemu pogosto trpi zadnja.

Alkohol je substanca, ki postopno odklaplja alarme. Vpliva na motoriko, kaže se na sposobnosti presojanja in ocenjevanja situacije, kaj je prav in kaj ni. »Spremenijo se socialne norme, pravila v življenju, kaj je pomembno in kaj ni. Spremenjena je odzivnost čustev,« psihološke posledice alkoholizma med drugim strne strokovnjakinja.

Stigmatizirana bolezen

Obstaja pa v naši družbi do alkohola zelo ambivalenten odnos. Po eni strani smo do splošnega uživanja alkohola tolerantna družba, po drugi strani pa je alkoholizem ena najbolj stigmatiziranih bolezni, še bolj kot odvisnost od ilegalnih drog. Predsodki, ki se držijo alkoholizma, pa so prisotni povsod po svetu, je jasna Radovanovićeva. To povezuje z njegovim specifičnim statusom droge, ki je legalna. »Marsikdaj jo ljudje razumejo kot nekaj, kar ni nevarno, a hkrati lahko dela hudo škodo, kar pa je potem v primeru zasvojenih pogosto pospremljeno z moralizirajočimi razlagami, da gre pri teh za šibek značaj in alkoholno osebnost.« Predsodke pa lahko ponotranjijo tudi tisti, ki imajo težave z odvisnostjo od alkohola, saj je ta pogosto pospremljena tudi z občutki krivde in sramu. »Zelo vidno je to pri ženskah, ki zaradi stigme znotraj družine in v socialnem okolju dolgo skrivajo svojo bolezen in da zmorejo narediti korak v smeri zdravljenja, mora biti že zelo hudo.«

Zdrav odnos do alkohola

Pri vzpostavljanju odnosa do alkohola so pomembni tako ukrepi od zgoraj navzdol, kar so njegove zakonodajne opredelitve in preventivni ter ozaveščevalni programi, kot tudi delovanje od spodaj navzgor, je jasna psihiatrinja Mirjana Radovanović. »Pomembno je, da naše mlade in otroke učimo, kje je ustrezno mesto alkohola, da ta ne bo obvladoval človeka, temveč nasprotno.« Kar med drugim pomembno opredeljuje rabo alkohola, je tako odnos do pitja v družinskem, socialnem in širšem družbenem okolju.