Ministrstvo za finance je danes v najnovejšem pregledu javnofinančnih gibanj sporočilo, da je državni proračun po predhodnih podatkih lani zabeležil približno 9,08 milijarde evrov prihodkov, kar je za za 1,06 milijarde evrov oziroma 10,4 odstotka manj kot leta 2019, odhodki pa so se zvišali za 2,65 milijona evrov ali 26,8 odstotka na 12,57 milijarde evrov.
Proračunski primanjkljaj je dosegel nekaj manj kot 3,49 milijarde evrov, kar je, kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, predvsem posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covid-19 in sprejemanja ukrepov za blaženje njenih posledic. Primanjkljaj je sicer po predhodni oceni nižji od tistega, ki ga je vlada načrtovala z rebalansom državnega proračuna za leto 2020, ko je predvidela primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.
Globok upad davčnih prihodkov
Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so lani skupaj znašali 7,56 milijarde evrov in so bili za 12,6 odstotka ali 1.09 milijarde evrov nižji kot v letu 2019. Dohodnina v višini 1,16 milijarde evrov je bila nižja za 16,3 odstotka, kar gre po navedbah ministrstva pripisati predvsem vladnim ukrepom, ki je davčne zavezance v času trajanja epidemije oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti. Manj prilivov iz naslova dohodnine je bilo tudi zaradi razbremenitve dohodkov na podlagi spremembe dohodninske lestvice in zvišanja splošne olajšave ter višjih povprečnin za občine.
Davek od dohodka pravnih oseb je znašal 772,9 milijona evrov in je bil za 22,5 odstotka oziroma za 224,2 milijona evrov nižji kot leto prej. Tolikšno znižanje prihodkov na finančnem ministrstvu pripisujejo neobračunanim in neplačanim akontacijam davka po interventnem zakonu za blaženje posledic epidemije covida-19. Ob tem pa so številni davčni zavezanci v drugi polovici lanskega leta zaprosili tudi za znižanje akontacij davka.
Davek na dodano vrednost (DDV) je lani dosegel 3,53 milijarde evrov, kar je za 343,5 milijona evrov ali 8,9 odstotka manj kot v letu 2019. Nižja realizacija je posledica dejstva, da so nekatere gospodarske družbe podlagi interventnega zakona zaprosile za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV. Na ministrstvu poudarjajo, da sta rast in dinamika gibanja DDV v največji meri odvisni od gibanja in rasti državne ter zasebne potrošnje, ki pa je bila zaradi epidemioloških razmer ter ukrepov vlade nižja od prvotno načrtovane.
Prihodki iz trošarin so znašali 1,31 milijarde evrov in so bili za 14,8 odstotka oziroma 228,9 milijona evrov nižji kot v letu 2019, od tega so se trošarinski prihodki od energentov znižali za 210,5 milijona evrov. Nedavčni prihodki v višini 671,8 milijona evrov so bili lani za 5,6 odstotka višji kot v letu 2019, medtem ko so bila prejeta sredstva iz proračuna EU s 724,6 milijona evrov le malenkost nižja kot leto prej.
Visoka rast subvencij in socialnih transferov
Na odhodkovni strani so v letu 2020 najbolj porasla sredstva za zaposlene, subvencije, transfere posameznikom in gospodinjstvom ter druge tekoče domače transferi. Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se povečale za 7,1 odstotka na 1,43 milijarde evrov. Ministrstvo povečanje pripisuje posledici učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah v javnem sektorju iz leta 2018, po katerem je z julijem 2020 prenehala veljati omejitev izplačevanja delovne uspešnosti, ter dodatnim obveznostim zaradi izplačil dodatkov za rizične razmere v višini 34 milijonov evrov. Deloma so na višja izplačila vplivale tudi priprave na predsedovanje Svetu EU ter povečane aktivnosti pri varovanju meje in obvladovanju migracijskih tokov.
Izdatki za blago in storitve, ki so skupaj znašali 832,6 milijona evrov, so bili višji za 2,6 odstotka oziroma 20,8 milijona evrov. Za poplačilo obresti pa smo namenili 771,8 milijona evrov ali 13,1 milijona evrov manj kot leta 2019.
Subvencije, za katere je bilo lani namenjenih 1,4 milijarde evrov, so se povečale za 984,7 milijona evrov ali 238 odstotkov. Transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki so znašali 1,97 milijona evrov, pa so porasli za 513,9 milijona evrov oziroma dobrih 35 odstotkov. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se povečali za 32,8 milijona evrov na 603,8 milijona evrov, transferi za zagotavljanje socialne varnost, ti so dosegli 692,8 milijona evrov, pa so se zvišali za 70,9 odstotka.
Za investicijske odhodke in transferje je proračun namenil 911,4 milijona evrov ali 2,8 odstotka manj kot v 2019. Največji delež teh izdatkov je šel za nakupe in gradnjo osnovnih sredstev, največ investicijskih transferov pa za sofinanciranje investicijski projektov občin ter nakupe medicinske in varovalne opreme v zdravstvenih ustanovah. Vplačila v proračun EU so znašala 526 milijonov evrov in so bila glede na leto 2019 višja za 3,2 odstotka. Državni proračun je za ukrepe in druge izdatke, povezane z epidemijo, v letu 2020 skupno namenil 2,053 milijarde evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je lani po predhodnih podatkih zabeležila približno 18,53 milijarde evrov prihodkov in 22,07 milijarde evrov odhodkov. Celoten javno finančni primanjkljaj je tako znašal 3,54 milijarde evrov.
