Na visok proračunski primanjkljaj je poleg rasti odhodkov, kjer so najbolj rasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči domači transferi, vplival predvsem padec obsega davčnih prihodkov. Prilivi od davkov so dosegli 1,32 milijarde evrov, kar je za 11,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Davek na dodano vrednost je znašal 549,6 milijona evrov in je bil nižji za 22 odstotkov. To je po pojasnilih ministrstva za finance posledica odlogov oziroma obročnega odplačevanja davčnih obveznosti, zaustavitve gospodarske aktivnosti in zmanjšane potrošnje prebivalstva. Od davka od dohodka pravnih oseb se je v proračun nateklo 126,4 milijona evrov ali za 9,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Številni davčni zavezanci so namreč zaradi upada gospodarske aktivnosti v drugi polovici lanskega leta zaprosili za znižanje akontacij, to se je med drugim odrazilo tudi v nižji realizaciji.
Prihodki od pobranih trošarin so dosegli 204,1 milijona evrov in so bili medletno nižji za 19,6 odstotka. Prihodki od trošarin od energentov so se znižali za 34,5 milijona evrov, kar je posledica obročnega odplačevanja obveznosti, nižanja prodanih količin trošarinskih izdelkov in nižjih trošarin na pogonska goriva. Po drugi strani se je dohodnina, ki je znašala 293,2 milijona evrov, zvišala za 22,3 odstotka. Na rast je najbolj vplivala akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, ki je bila višja za 45,2 milijona evrov in je bila v večji meri odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v negospodarskih panogah, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Za plače 13,9 odstotka več sredstev
Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov povišale za 13,9 odstotka na 264,5 milijona evrov. Gre predvsem za posledico napredovanj in dogovora o plačah, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Izdatki za blago in storitve, ki so znašali 102 milijonov evrov, so se znižali za 3,6 odstotka, izdatki za tekoče vzdrževanje so bili nižji za 28 odstotkov, nižje so bile tudi poslovne najemnine in zakupnine, medtem ko so bili drugi operativni odhodki predvsem zaradi porasta stroškov zadolževanja in upravljanja s finančnim premoženjem višji za 21 odstotkov. Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so se ustavili pri 106,4 milijona evrov in so bili medletno nižji za 67,1 milijona evrov.
Visok porast sredstev za podjetja in socialo
V okviru tekočih transferov je bilo za subvencije namenjenih 231,1 milijona evrov, kar je za 97,1 odstotka ali skoraj še enkrat več kot v prvih dveh mesecih lani. Od teh je bilo 86,7 milijona evrov namenili za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo in 11,8 milijona evrov za nadomestila plače po odrejeni karanteni.
Transferi posameznikom in gospodinjstvom, za katere je bilo namenjenih 531,1 milijona evrov, so se povečali za 106,7 odstotka. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se zvišali za 24,7 odstotka na 119,3 milijona evrov, od tega je 20,2 milijona evrov znašal solidarnostni dodatek za otroke. Še občutneje so se povečali transferi za zagotavljanje socialne varnosti, ki so znašali 184,5 milijona evrov, kar je za 152,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Od tega je bilo 81,8 milijona evrov namenjenih mesečnemu temeljnemu dohodku in 8,7 milijona evrov solidarnostnemu dodatku študentom. V okviru drugih transferov posameznikom, ki so v dveh mesecih znašali 163,7 milijona evrov, je bilo za omilitev posledic epidemije namenjenih 134 milijonov evrov pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.
Več denarja tudi za opremo, zlasti vojaško
Transferi javnim zavodom so dosegli 467,1 milijona evrov ali 41,9 odstotka več kot januarja in februarja 2020. Glavnina povečanja izhaja iz stroškov dela, ki so se povečali za 118,7 milijona evrov, pri čemer so kar 108,8 milijona evrov predstavljala izplačila dodatkov. V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 196,2 milijona evrov, kar je 1,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Izplačila investicijskih odhodkov in transferov, ki so znašali 64,2 milijona evrov, so bila višja za 9,7 odstotka. Največji delež je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Najvišja rast, kar 242-odstotna, je bila na področju nakupa opreme, za katero je bilo namenjenih 17,3 milijona evrov, od tega 13,7 milijona evrov za nakup vojaške opreme. Vplačila v proračun EU so dosegla 161,6 milijona evrov in so bila medletno višja za 28,7 odstotka.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih dveh mesecih letos zabeležila približno 3,16 milijarde evrov prihodkov in 3,79 milijarde evrov odhodkov.
