Včeraj so prvič po petih letih spet potekali dvostranski pogovori Grčije in Turčije, s čimer se je vsaj začasno zmanjšala velika napetost, za katero je na trenutke kazalo, da lahko pelje v oboroženo zaostrovanje. Že res, da kar šestdeset krogov pogovorov med državama v letih 2002 in 2016 ni prineslo bistvenega napredka. Toda ko enkrat nista več niti sedeli za skupno mizo, so šli odnosi samo še navzdol vse do lanskega zaostrovanja v Sredozemskem morju zaradi vprašanj morskih con in pravice do iskanja energentov.
Včerajšnji uvodni pogovori so bili namenjeni določanju tem za takrat, ko bo na mizi prava vsebina, a tudi tu so bile razlike. Atene bi se pogovarjale samo o razmejitvi izključnih ekonomskih con in epikontinentalnih pasov v vzhodnem Egejskem morju, Ankara pa hoče imeti na mizi vse, tudi vprašanje tamkajšnjih otokov in zračnega prostora. Po treh urah pogovorov so se strinjali, da se spet srečajo, tokrat v Atenah, ni pa znano, kdaj.
Dve veliki fronti sta preveč
Pripravljenost Turčije na pogovore pa gre razumeti predvsem v luči spremenjene politike predsednika Recepa Tayyipa Erdogana do Evropske unije. Decembra je dejal, da želi v odnosih z EU »obrniti nov list« in znova graditi zaupanje. Med drugim je dejal, da bi se spet pogovarjal o viziji turškega članstva, ki mu je vmes obrnil hrbet, predlagal je vizumsko liberalizacijo za Turke ter reformo tako carinske unije kot migrantskega sporazuma iz leta 2016, po katerem Bruselj praktično plačuje Turčiji za zadrževanje migrantov, ki hočejo na zahod.
Po precej splošnem prepričanju je Erdoganova obrnjena plošča posledica zmage Joeja Bidna na ameriških volitvah, saj pričakuje precej manj naklonjenosti v Beli hiši, kot je je bil deležen pod Donaldom Trumpom. Še posebej so v Ankari dvignili obrvi, ko je Biden v svet za nacionalno varnost imenoval ostrega kritika Turčije Bretta McGurka. Dveh tako velikih odprtih front si Erdogan ne more privoščiti. Vmes je namreč EU začela še pripravo sankcij zaradi turških manevrov v Sredozemskem morju.
Erdogan si je tako med diplomatsko ofenzivo tudi izmenjal pismi z Emmanuelom Macronom, saj je Pariz zaradi svojih energetskih interesov posebej kritičen do Turčije. V mnogih prestolnicah EU pa so do turškega preobrata zadržani; potreben bo pač čas in dokazovanje, da ne gre spet za začasni turški manever. ba, agencije
