Najprej so letalo, ki bi moralo pristati na letališču Vnukovo, kjer so nanj čakali novinarji in privrženci Navalnega, uradno iz tehničnih razlogov preusmerili na letališče Šeremetjevo. Ko je Navalni tam pokazal potni list, pa so ga aretirali. Pred vzletom iz Berlina je na letalu, ki je bilo polno novinarjev, spremljala pa ga je soproga Julija (na fotografiji), dejal, da je izredno vesel vrnitve domov in da ne pričakuje, da se bo kaj zgodilo.
Vseeno aretacija ni presenečenje, saj so jo oblasti napovedale, ko je Navalni naznanil, da se vrača v Rusijo po zdravljenju zaradi avgustovske zastrupitve z živčnim strupom novičok, za kar obtožuje Putina. Decembra so namreč 44-letnega Navalnega obtožili kršenja pravil pogojnega izpusta, ker se ni javil ruskim organom, in predlagali spremembo pogojne kazni v zaporno, o čemer naj bi sodišče odločalo ta mesec. Grozi mu tri leta in pol zapora. Obenem so proti njemu odprli nov postopek zaradi domnevne zlorabe sredstev nevladnih organizacij. Mogoče je, da bo Navalni v zaporu v času ruskih parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma septembra. Pričakovati je tudi, da bo Rusija zaradi aretacije deležna kritik. Prve so se nocoj že oglasile baltske države in zahtevale ukrepe proti Moskvi.
Pozivi k izpustitvi si sledijo
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel ter visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell sta pozvala k izpustitvi vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega. Podobno je pozval tudi svetovalec za nacionalno varnost novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna Jake Sullivan.
"Prijetje Navalnega je nesprejemljivo. Ruske oblasti pozivam, naj ga takoj izpustijo," je Michel zapisal na Twitterju, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij ruske oblasti pozval, da spoštujejo pravice Navalnega. V zapisu na Twitterju je prav tako pozval k njegovi izpustitvi. Kot je ocenil, je politizacija pravosodnega sistema nesprejemljiva. Da bi morali Navalnega takoj izpustiti, "storilce grozljivega napada na njegovo življenje pa privesti pred roko pravice", pa je na Twitterju zapisal ameriški svetovalec za nacionalno varnost Sullivan. Dodal je še, da napadi Kremlja na Navalnega "niso le kršitev človekovih pravic, ampak tudi žalitev ruskih državljanov, ki želijo, da se sliši njihov glas", njegovo izjavo povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.
Pozivi k izpustitvi vodje ruske opozicije prihajajo tudi iz različnih evropskih držav. Med drugim so k izpustitvi Navalnega pozvali poljski premier Mateusz Morawiecki, češki zunanji minister Tomaš Petriček ter številni italijanski politiki. Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je po poročanju Anse izrazil zaskrbljenost nad ravnanjem ruskih oblasti. Direktorica ruske pisarne Amnesty International Natalija Zviagina je medtem ocenila, da je prijetje Navalnega "še en dokaz, da ga skušajo ruske oblasti utišati". "Njegovo prijetje le pritrjuje, da je treba preiskati njegove trditve, da so ga zastrupili državni agenti po ukazu z najvišjih ravni," je še dejala.
S pozivom tudi MZZ
Slovensko zunanje ministrstvo je nocoj pozvalo k takojšnji izpustitvi ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. "Neovirano delovanje opozicijskih politikov je temelj svobodnega demokratičnega sveta," so poudarili v objavi na družbenem omrežju Twitter.
