Kritika: Slika kot dogodek in njena pridušena lepota

Ivana Bajec (1990) pripada generaciji slikarjev, ki niso obremenjeni z medijsko posredovanimi podobami, kot je bilo značilno za prejšnjo generacijo, pri njej gre prej za aluzijo na slikarstvo osemdesetih let, let tako imenovanih avtopoetik, vendar brez namernih ekspresivnih učinkov v podobi ali stilskih asociacij na preteklost. To je slikarstvo dogodka, katerega cilj je avtentičnost in pot do samouresničitve in samospoznanja ter zadovoljstva ob izgotovljenem delu.