Še od marčevskega potresa travmatizirane Hrvate je danes pred sedmo uro zjutraj močno tresenje tal znova vrglo iz postelje. Zagrebčani, od katerih so se mnogi ob prvem sunku pognali na ulice, so jo tokrat odnesli bolje kot spomladi, ko je bilo v prestolnici poškodovanih več kot 26.000 objektov. Najhuje je bilo v okolici Siska in Petrinje, kjer so s stavb leteli opeke, ploščice in strešniki, nepoškodovan ni ostal noben dimnik. Škoda je nastala na več kot sto objektih, večinoma na fasadah in popokanih stenah. Gasilci so od dopoldneva popravljali poškodovane dimnike, da ne bi ogrožali pešcev ali cestnega prometa, škodo so začeli sanirati tudi prebivalci sami. Prvi mož siško-moslavinske županije Ivo Žinić je gmotno škodo ocenil na veliko, a niti približno ne takšno, kakršna je marca nastala v Zagrebu (86 milijard kun – 11,5 milijarde evrov). Poškodovanih ni bilo.

V epicentru potresa z magnitudo 5 se je znašla vas Strašnik, kjer je poškodovanih kakšnih tri četrtine zgradb. »Bil sem v hiši, ko je začelo tresti. Nemudoma sem jo popihal ven, kjer se je cesta gugala. Bil sem v vojni, takšne stvari me ne preplašijo, me je pa zaskrbelo za otroka,« je za časnik Jutarnji list spregovoril eden od vaščanov. Da se nekaj dogaja, je bil prepričan že nekaj sekund pred potresom, saj so na dvoriščih glasno zavijali psi, iz bližnjega gozda pa se je slišalo vreščanje divjih živali. Te so tresenje tal očitno začutile nekaj sekund prej.

Kot bi bila hiša iz papirja

O popokanih zidovih in dimnikih poročajo tudi prebivalci kraja Petrinja. »Dobro sem se odzvala. Ker imam družino v Zagrebu, sem se na tak scenarij pripravila. Zgrabila sem torbo z dokumenti in najpomembnejšimi stvarmi ter pobegnila na ulico. Ne vem, ali se bom v hišo še lahko vrnila, prav tako ne vem, kam drugam bi šla,« je za Jutarnji list potarnala upokojena učiteljica Ankica Lončarević. Srečna je, da je potres preživela, del stropa se je namreč začel krušiti, ko je še spala. Med pogovorom z novinarjem so člani civilne zaščite in gasilci v njenem domu ocenjevali škodo in varnost hiše. Veliko smolo imata letos tudi zakonca Vertl, ki sta se spomladi iz porušenega stanovanja v Zagrebu preselila nazaj v kraj Glina, kjer sta še pred vojno zgradila hišo. »Še enkrat vse od začetka,« je na posnetku, ki so ga delili na facebook strani Ljudje za ljudi, s solzami v očeh povedala Ljiljana Vertl. Za pomoč so se že javili prijatelji, s soprogom upata, da je to zadnji takšen udarec usode za letos.

V strahu so ljudje na ulice bežali tako po prvem sunku kot po še dveh močnih popotresnih. Prebivalci Siska in okolice poročajo, da so v stanovanjih na tla popadale različne stvari, pa tudi, da je tresenje tal sprožilo alarme avtomobilov. »Bilo je grozno. Še nikoli me ni bilo tako zelo strah. Zdelo se mi je, da trese vsaj kakih deset sekund. Kričala sem po stanovanju in preverjala, ali so vsi drugi v redu,« je za portal 24 sata pojasnila bralka Sanja iz Topolovca pri Sisku. »Hiša se je tresla, kot bi bila iz papirja,« je jutranjo budnico zelo nazorno za isti portal opisala mladenka iz Siska. »Nepremično sem ležala v postelji, pokrila sem se čez glavo. Oče je prišel pome, da sva skupaj zbežala iz stanovanja.« Ko so se rešili na varno, so mnogi v paniki začeli klicati svoje bližnje v druge kraje, zlasti prestolnico, kjer si še niso opomogli od močnega potresa marca letos.

»Najhujši je strah v ljudeh«

V najbolj prizadete kraje so že dopoldne prispeli statiki, ki ocenjujejo škodo, Sisek in Petrinjo sta obiskala tudi premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović. »Kar je porušeno, bomo že obnovili, najhujši je strah, ki prežema ljudi,« je v Petrinji dejal predsednik Milanović. »Leto se končuje tako, kot se je začelo,« je potres komentiral hrvaški premier in obljubil tako finančno pomoč države kot pomoč pristojnih služb pri sanaciji škode. Sodeč po sporočilu predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen bo denar prišel tudi iz evropske malhe. Vsi pa so si najbolj oddahnili, ker današnji potres ni zahteval smrtnih žrtev.

Potres je prebudil tudi mnoge Slovence, saj smo ga okoli pol sedme ure zjutraj čutili po skoraj vsej državi. Dežurni seizmolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Gosar je za STA ocenil, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici. Na vprašanje, kaj pomenijo ta magnituda in dva močna potresa na Hrvaškem v zelo kratkem obdobju, je odgovoril, da za to ni nobene razlage, saj potresi niso enakomerno razporejeni skozi čas in prostor in se ne ve, zakaj se včasih pojavljajo bolj pogosto, drugič pa bolj poredko.

Preberite več o potresu v Zagrebu marca letos:

• Potres v Zagrebu: Rušili so se zidovi, opeka je padala po avtomobilih

• Od naše zagrebške poročevalke: Zgrabila sem enajstmesečno hčerko in stekla pod podboj

• Potres v Zagrebu: Pravno fakulteto premaknilo za deset centimetrov

potres Zagreb magnituda žarišče popotresni sunki škoda