Berk je sicer s svojimi učbeniki tudi na tretjem, četrtem in šestem mestu, pa tudi sicer je različnih učbenikov za šolarje med največkrat izposojenimi knjigami izredno veliko. Mi smo se tovrstni literaturi izognili, zanimalo nas je leposlovje. Podatki Cobissa med januarjem in novembrom so nam narekovali spodnjo lestvico, na kateri vseeno beležimo kar nekaj mladinske literature. Številke ob naslovu in avtorju pomenijo število izposoj posameznega izvoda v letošnjem letu do začetka decembra.
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset, 13.613
V zadnjih treh letih si je samoizpovedno uspešnico Bronje Žakelj v nekaj ponatisih (Založba Beletrina) izposodilo skoraj 30.000 bralcev. Gre za delo o življenju in tragični usodi vztrajnega in nepopustljivega dekleta, ki zaradi bolezni izgubi mater, v gorah se ji smrtno ponesreči brat, potem pa se mora spopasti še z lastno težko boleznijo. »Včasih se mi je zdelo, da bolečina ne bo popustila, včasih me je bilo strah jutra in dneva, ki sledi jutru. Včasih sem hotela samo spati. A vendarle… Pride dan, ko greš skozi gozd in spet opaziš, da so listi nad teboj zeleni, pride dan, ko ima jagodni sladoled spet pravi okus. Misliš, da takih časov ne bo več, a pridejo. Vsaj pri meni so doslej še vedno prišli,« je v pogovoru z Meto Černoga v Nedeljskem dnevniku pred skoraj natanko dvema letoma povedala Bronja Žakelj in na ta način gre razumeti tudi njeno izpoved v enem najbolj pretresljivih slovenskih romanov zadnjih let. Mimogrede, v hrvaškem prevodu je naslov dela Bijelo se pere na devedeset, v italijanščini pa Il bianco si lava a novanta.
Sally Rippin: Brina Brihta, 10.701
Lahko bi rekli, da so tudi ilustrirane zgodbice izpod peresa avstralske pisateljice in ilustratorke Sally Rippin na neki način učbeniki, v katerih se otroci lahko postavijo v položaj Brine Brihte (knjigo je prevedla Darinka Koderman Patačko), ki ji včasih nagaja sošolec, drugič izgubi zob, spet tretjič poskuša biti balerina in naslednjič nogometašica. Mladina – knjigo priporočajo otrokom med petim in desetim letom – naj bi se skozi zgodbice učila, kako se v življenju soočati z različnimi stvarmi. Delo je izdala založba Učila International, v zadnjih petih letih pa je bilo izposojeno več kot 61.000-krat.
Tadej Golob: Jezero, 6780
Tadej Golob, eden najbolje prodajanih pisateljev našega časa, se je iz pisca raznovrstnih zgodb in naročenih biografij prelevil v prvo pero slovenske kriminalne literature. Predvsem z romanom Jezero (2016), ki ga je doletela tudi TV-nadaljevanka v šestih dejanjih, je dokazal, da duši slovenskega kriminalca in kriminalista nista daleč stran od duš skandinavskih kolegov. Konec koncev je na Gorenjskem zima zelo podobno mrzla kot na severu Evrope. Roman Jezero izpod peresa Tadeja Goloba si je od izida do začetka decembra izposodilo več kot 28.000 ljudi.
Tadej Golob: Dolina rož, 6381
Dolina rož iz leta 2019 je tretja knjiga iz serije o višjem inšpektorju Tarasu Birsi, katerega zgodbo je mariborski pisatelj in alpinist Tadej Golob (1967) začel opisovati v knjigi Jezero. Ljubitelji kriminalnih romanov po Sloveniji so več kot navdušeni, kar kažejo tudi vse številke. Verjetno celo bolj na prodajnih policah kot v knjižnicah. Roman Dolina rož je izšel pri založbi Goga, ima 492 strani, osnova za raziskovanje pa sta dve prestreljeni trupli v spalnici in še eno truplo v dnevni sobi. A kot ponavadi nič ni tako, kot se zdi…
Svetlana Makarovič: Luciferka, 6202
Veteranka s knjižnih polic, za nekatere čarovnica, za druge herojka, ženska, ki je na Janeza Janšo in njegovo politiko opozarjala, še preden sta ga zaznala Cia in Joe Biden, ima med najboljšimi svojo biografijo, pod katero je podpisan tudi novinar Matej Šurc. Če prav razumemo, biografija ni povsem po željah ne založbe, ne avtorice, ne soudeležencev, a bralstvo je glede na številke zelo zadovoljno. Letos so si knjigo o življenju in delu luciferke izposodili v 6202 primerih. Morda tudi zaradi redko lepe bele mačke na naslovnici.
Igor Karlovšek: Ognjeno pleme – Pobeg, 5923
Naša predzgodovina je zelo slabo raziskana in še slabše opisana v literaturi. Imamo Jalnove Bobre, Finžgarjevo Pod svobodnim soncem, Janševo Noriško kraljestvo, potem pa… To vrzel zdaj do neke mere zapolnjuje pisatelj Igor Karlovšek, ki se je lotil zgodbe o slovanskem plemenu, ki se v 6. stoletju z vzhoda počasi premika proti našim krajem. Izredno dobro sprejeta fantastična mladinska zgodba Pobeg je prva knjiga iz trilogije, sledita (in sta že v prodaji) V ujetništvu ter Zmage in porazi. Založba Miš.
Roald Dahl: Matilda, 5793
Matilda je ena največjih uspešnic izposojanja v naših krajih. Od izida do danes je številka izposojanj kar 29.411. Avtor Matilde Roald Dahl (1916–1990), angleški pisatelj norveških korenin (ljubitelji filmov ga poznajo predvsem po scenariju za Bondov film Samo dvakrat se živi iz leta 1967), je doslej prodal okoli četrt milijarde knjig, prevedli so ga praktično v vse jezike. Tudi Matildo (1988), po kateri je bil posnet tudi hollywoodski film. Pri nas so žalostno, a hkrati veselo zgodbo o navihani deklici izdali leta 2017. Prevod: Bogdan Gradišnik.
Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki, 5638
Tudi slovenska znanstvenofantastična pravljica beleži z različnimi izdajami iz prejšnjih let mnoge rekorde. Zgoraj navedena letošnja številka je vezana na izdajo, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen – v originalu iz leta 1961 je bil ilustrator Štefan Planinc. Zgodba o obisku treh Marsovčkov na Zemlji pri šolarju Drejčku je skoraj ponarodela; sporočilo o svetu brez vojn, ki ga avtor vtke med vrstice, pa je skoraj preveč zanemarjeno. Različne izdaje Pečjakove uspešnice so v zadnjih petih letih dosegle številko 30.000 izposoj.
Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo!, 5603
Tudi Suhodolčanova knjiga je velika uspešnica, ki je letos že malce izgubljala sapo; v zadnjih petih letih so jo knjižnice posodile v skoraj 30.000 primerih. Knjiga je izšla že davnega leta 1994, avtor ji je dodal še nekaj knjižnih nadaljevanj, po njej pa so posneli tudi dva mladinska filma: Košarkar naj bo in Košarkar naj bo 2. Zgodba? Gre za mladinsko, rahlo komično zgodbo o visokem fantu Ranti, ki ga košarkarski trener Salta povabi v košarkarsko ekipo. Sledijo bolj ali manj komične situacije, ki namigujejo na to, da pridni lahko dosežejo vsak cilj.
Desa Muck: Anica in grozovitež, 5102
Morda najboljša slovenska mladinska pisateljica ima za seboj velike uspešnice, tudi serijo zgodb o Anici, ki jo je v njeni prvi verziji – z grozovitežem – mogoče najti na desetem mestu najbolje izposojanih knjig. Prva izdaja knjige se je zgodila leta 2001, ilustrirala jo je Ana Košir. Desa Muck pripoveduje enostavno, a prepričljivo zgodbo o osemletni Anici in njeni starejši sestri Mojci, ki sta sami doma. Na televiziji gledata grozljivko in ko zmanjka elektrike, se ustrašita. Zagledata temno senco in prepričani sta, da je v hišo stopil grozovitež.
