Gre za Grande femme I, bronast kip, visok 2,7 metra, ki ga je Alberto Giacometti ustvaril med leti 1958 in 1960 in ga je bilo zadnja leta mogoče videti v vrtu skulptur na prostem, imenovanem Lillie and Hugh Roy Cullen Sculpture Garden, v sklopu Muzeja sodobne umetnosti v teksaškem Houstonu. Izklicna cena za delo je najmanj 90 milijonov dolarjev, a če bodo delo prodali, bo cena gotovo še nekaj višja. Švicarski kipar Alberto Giacometti se bo tako še utrdil na najvišjih mestih po cenah svojih del. In ravno ta mesta bomo danes pregledali ter odgovorili na vprašanje, katere skulpture in kateri umetniki so najbolj cenjeni pri tistih, ki si lahko takšno umetnost privoščijo.
Alberto Giacometti (1901–1966)
Trenutno najbolj zaželen kipar bogatih kupcev je švicarski genij, rojen v Borgonovu (umrl je v Churu). Prvi trije najdražji kipi na svetu so njegovi in zelo verjetno je, da bo, če prodajo Grande femme I, imel v rokah kar prva štiri mesta. Skulpturo L'Homme au doigt (1947) so namreč prodali za več kot 141,3 milijona dolarjev, L'Homme qui marche I (1961) je dosegla ceno 104 milijone dolarjev, kip Chariot (1950) pa je dosegel ceno 101 milijon dolarjev. Grande femme I bo z več kot 90 milijoni dolarjev najmanj na četrtem mestu. Giacometti ima med prodanimi deli kar šest takšnih, ki presegajo ceno 30 milijonov dolarjev, če pa upoštevamo inflacijo, je cena njegovih del še bistveno višja. Alberto Giacometti se je leta 1922 preselil v Pariz (ki ga nikoli več ni povsem zapustil), kjer je študiral pri Rodinovem prijatelju, kiparju Antoinu Bourdelleju. V tistem času je eksperimentiral s kubizmom in nadrealizmom ter postal eden vodilnih nadrealističnih kiparjev. Med njegovimi prijatelji so bili Miró, Max Ernst, Picasso, Bror Hjorth in Balthus. Za svoja nadrealistična in eksistencialistična dela je našel navdih tudi v afriški umetnosti, a je ves čas iskal nove izraze in nove materiale.
Jeff Koons (1955)
Jeff Koons je eden najbolj kontroverznih sodobnih umetnikov. Ameriški neopopartist je leta 1986 predstavil svoje delo iz nerjavečega jekla Zajec (Rabbit) in lani je bila kakšen meter visoka skulptura prodana za 91 milijonov dolarjev. Danes 65-letni Koons je s tem postal najdražji še živeči kipar na svetu. Mimogrede, Zajca ima zdaj v lasti ameriški milijarder Steve Cohen, ki se lahko pohvali, da je lastnik del Pabla Picassa, Damiena Hirsta, pa še baseballskega moštva New York Mets. Koons ima kar pet svojih del dražjih od 30 milijonov dolarjev.
Amedeo Modigliani (1884–1920)
Italijanski umetnik judovskih korenin iz Livorna je ustvarjal predvsem v Parizu in celo bolj kot njegovo kiparsko delo svet umetniškega posla ceni njegove slike. Njegov Ležeči akt (Nu couché) je vreden več kot 180 milijonov dolarjev. Njegovo delo, 65 centimetrov visoko Glavo (Tête) iz let 1911 in 1912, pa je neznani lastnik prodal neznanemu kupcu prek dražbene hiše Sotheby's za 77 milijonov dolarjev. Med najdražjimi na svetu ima Modigliani še eno verzijo Glave, vredno nekaj manj, 70 milijonov dolarjev.
Constantin Brâncuşi (1876–1957)
Romunski kipar, ki je živel v Parizu, ima med najdražjimi skulpturami na svetu štiri dela. Na prvem mestu je La jeune fille sophistiquée (Portret Nancy Cunard), ki ga je končal leta 1932. Leta 2018 ga je prek dražbene hiše Christie's Elizabeth Stafford prodala neznanemu zbiralcu za več kot 70 milijonov dolarjev. Bronasti kipec meri približno pol metra, kupec ga je dobil na 25- centimetrskem marmornem podstavku. Brâncuşi velja za umetnika, ki je razvil abstraktno kiparstvo in odprl pot nadrealizmu ter minimalizmu šestdesetih.
Levinja Guennol
Ko so leta 2007 na dražbi prodali kipec, imenovan Levinja Guennol, je postal najdražja skulptura vseh časov, saj je krepko presegel ceno, ki jo je dosegel kip Dore Maar umetnika Pabla Piccasa mesec dni pred tem. Dobili so današnjih 70 milijonov dolarjev. Kipec je prodal Alastair Bradley Martin in če lahko rečemo, da je cena dela znana, moramo povedati, da je kupec znan le dražbeni hiši Sotheby's. Vemo pa, da osem centimetrov visok apnenčast mezopotamski kipec Guennol Lioness izvira iz časov 3000 let pred našim štetjem in da so ga izkopali v bližini Bagdada v Iraku.
Henri Matisse (1869–1954)
Francoski graver, risar, scenograf, kostumograf in kipar si je svetovno slavo prislužil predvsem kot izvrsten slikar. Začetnik fovizma, ki ima na svetovnem trgu s sliko Odaliska z magnolijami ceno 82 milijonov dolarjev, je s svojo skulpturo Nu de dos, 4 état zelo visoko tudi med kiparji. Gre za bronasto delo, četrto iz serije (1909–1930), prekrito s rjavo patino, ki so ga neznani prodajalci neznanim novim lastnikom prek hiše Christie's leta 2010 prodali za sedanjih 57 milijonov dolarjev.
Pablo Picasso (1881–1973)
Španski slikar, eden najpomembnejših v poslovnih krogih, ki se z umetnostjo ukvarjajo zaradi denarja, pa tudi eden najdražjih na svetu, se ceni visoko predvsem pri nekaterih slikah. Njegove Alžirske ženske so recimo trenutno vredne več kot 190 milijonov dolarjev. Pri skulpturah je najpomembnejši predstavnik kubizma nekaj nižje. Glava ženske ali v originalu Tete de femme – gre za portret Picassove ljubice Dore Maar iz leta 1941 – ki jo je leta 2007 od neznanih lastnikov kupil Franck Giraud, ima ceno 36 milijonov dolarjev.
Artemida in jelen
Leto 2007 je bilo zelo plodno za prodajalce umetnin in tudi Artemida, 123 centimetrov visok kip grške boginje lova in divjih živali, je bila 7. junija tega leta prodana za današnjih 35 milijonov dolarjev. Kip je prodala Albright-Knox Art Gallery iz Buffala v ZDA, posredovala je dražbena hiša Sotheby's, kupec pa je želel ostati anonimen. Delo neznanega avtorja iz 1. stoletja našega štetja (ali pa iz 1. stoletja pred našim štetjem) je izjemno ohranjeno, čeprav ni povsem jasno, ali izhaja iz časov rimskega cesarstva ali iz helenističnega obdobja.
Henry Moore (1898–1986)
Leta 2012 so iz neznane kolekcije prodali neimenovanim lastnikom delo Ležeča figura – Reclining Figure: Festival, ki ga je leta 1951 podpisal moderni angleški kipar Henry Moore. Posredovala je dražbena hiša Christie's. Cena z inflacijo je zdaj kakšnih 33 milijonov dolarjev. Ob tej ekstremno dragi verziji jih je še pet in če boste imeli čas ter bo to še kdaj mogoče, lahko eno od njih vidite v Škotski nacionalni galeriji moderne umetnosti v Edinburghu, še eno pa v parku Tuileries v Parizu. Mimogrede, Moore je za Ležečo figuro uporabil male skice, makete, ki imajo prav tako svojo ceno.
Louise Bourgeois (1911–2010)
Francosko-ameriška slikarka, predvsem pa kiparka in mojstrica umetniških instalacij, je bila znana predvsem po neverjetnih dimenzijah svojih del. Sopotnica nadrealistov se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja poročila z umetnostnim zgodovinarjem Robertom Goldwaterjem, se preselila v ZDA in tam ustvarila svoja največja dela, dobesedno. Pajek (Spider) iz leta 1996 meri orjaških 440 cm × 670 cm × 520 cm. Delo so lani prodali pri Christie's neznanemu lastniku za okoli 32 milijonov dolarjev, kar pomeni, da gre za doslej najdražji kip, ki ga je ustvarila ženska.
