Kubansko ministrstvo za kulturo je zaradi velikega pritiska javnosti na rahlo odprlo vrata dialogu z mladimi umetniki. Ti zahtevajo svobodo izražanja in prostor za neodvisno umetnost oziroma ustvarjanje ter konec cenzure in policijskega nadlegovanja disidentskih kulturnikov.
O teh vprašanjih se na Kubi nikoli ni toliko razpravljalo kot v zadnjem času, niti niso bili tako jasno in javno izraženi raznoliki pogledi mladih umetnikov. Ti komunistično oblast pozivajo k dialogu o svobodi govora in ustvarjanja ter o politični strpnosti. Uvod v to so bili protesti mladih ustvarjalcev proti represivnim ukrepom, ki jih je uvedel režim konec novembra proti članom sicer bolj marginalne alternativne kulturno-politične skupine Gibanje San Isidro (MSI) iz starega dela Havane.
Besedo dobili tudi nasprotniki režima
Devetega novembra je policija aretirala glasbenika in raperja Denisa Solisa iz skupine MSI in ga zaradi razžalitve polista obsodila po hitrem postopku na osem mesecev zapora. Deset dni zatem je okoli 15 članov MSI začelo gladovno stavkati z zahtevo po njegovi izpustitvi. Policija je 26. novembra vdrla v prostore MSI in za kratek čas pridržala stavkajoče, ker da so prekršili prepoved združevanja, ki velja zaradi pandemije covida-19. Naslednji dan se je več sto mladih ustvarjalcev samoiniciativno mobiliziralo prek družbenih omrežij, zbrali so se pred stavbo ministrstva za kulturo z zahtevo, da jih sprejme minister. Pridružili so se jim znane osebnosti iz sveta kulture in intelektualci, med njimi kantavtor Silvio Rodriguez, pevec Carlos Varela in filmski režiser Fernando Perez ter igralec Jorge Perugorria. Še isti dan zvečer je namestnik ministra za kulturo Fernando Rojas sprejel delegacijo 30 njihovih predstavnikov. »Čas je za dialog,« je izrazil osnovno zahtevo protestnikov igralec Perugorria. Sestanek je trajal pet ur, na njem pa so udeleženci lahko svobodno spregovorili, tudi tisti, ki so deklarirani nasprotniki režima.
Zahteva mladih ustvarjalcev je politična toleranca oziroma da se jim dovoli svobodno ustvarjanje in izražanje ter pravica do nestrinjanja, pa tudi, da oblast neha zatirati in nadlegovati umetnike. Zahtevajo odpravo spornega odloka 349, ki kulturnim ustvarjalcem brez izjeme predpisuje obvezno vključevanje v ustrezno državno institucijo. To je izvor velikih napetosti med neodvisnimi in vladnimi umetniki, saj oblast pod pretvezo zaščite kulture kaznuje »nespoštljivo uporabo državnih simbolov in kršitve veljavnih norm in določb o kulturni politiki«, ki jih diktirajo komunistični birokrati.
Hitro prebujenje iz sanj
Umetniki so se s kulturnim podministrom dogovorili za nadaljevanje razprave, 76-letni filmski režiser Perez, ki ne spada med politične disidente, pa je vse to komentiral z besedami: »V noči 27. novembra sem začutil, da potujem v prihodnost.« Pred nekaj dnevi pa je resignirano ugotavljal: »To je bil uvod k novemu pristopu, ki se mu že nekaj časa ni več mogoče izogniti ne le v naši kulturi, ampak v celotni družbi. /…/ A sem se že dan kasneje zbudil iz sanj.« Tamkajšnji mediji, zlasti televizija, so namreč nadaljevali staro prakso enostranskega informiranja, ko drugih stališč razen strankinih ne podajajo, niti tistih mladih ustvarjalcev in intelektualcev ne. Mediji so gibanje MSI označili kot podaljšano roko ameriškega imperializma, kar je nepričakovano izzvalo širšo kritiko v javnosti na družbenih omrežjih.
Skupina 30 predstavnikov mladih umetnikov je med teme naslednjih debat uvrstila primer zaprtega raperja Solisa. Ministrstvo za kulturo se je na to žolčno odzvalo s sporočilom: »Z ljudmi, ki so v neposrednih stikih z ameriško vlado in prejemajo njeno logistično pomoč, se ne bomo sestajali.« Hkrati pa je zagotovilo, da bo nadaljevalo dialog z mladimi ustvarjalci, ki so se 27. novembra zbrali pred ministrstvom in katerih ustvarjanje naj ne bi bilo povezano s »sovražniki kubanskega ljudstva«. To pomeni, da vrata za dialog z mladimi umetniki vendarle ostajajo priprta, saj se njihovim zahtevam po spremembah pridružujejo tudi številni uveljavljeni umetniki.
