Če bi bilo v svetu vse normalno, potem bi danes že imeli dobitnike kolajn na 26. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. A žal je leto 2020 zaradi pandemije koronavirusa postavljeno na glavo, tudi v športu, kjer je bilo najhuje ravno v času, ko bi morali v Planici tekmovati najboljši smučarski letalci na svetu. Dolina pod Poncami bi morala biti prizorišče SP v poletih od 19. do 21. marca, a so ga organizatorji 12. marca prestavili in za nov termin postavili čas od 10. do 13. decembra, ko bo SP v Planici že sedmič.
Smučarski letalci na svetovnih prvenstvih tekmujejo od leta 1972, prvo prizorišče pa je bilo – Planica. Nova letalnica bratov Gorišek je ravno dobro zaživela, saj so jo slovesno odprli leta 1969, takratna premiera pa je bila vrhunska s kar štirimi svetovnimi rekordi: 156 metrov Bjorn Wirkola (Norveška) in Jiri Raška (Češka), 160 metrov Bjorn Wirkola in 165 metrov Manfred Wolf (Nemčija). Prav zaradi dosežkov v Planici so strokovnjaki in funkcionarji tedaj spoznali, da je čas za smučarske polete kot samostojno disciplino in uvedbo svetovnih prvenstev.
Prvi je bil legendarni Švicar
Planici je leta 1972 ponagajalo vreme, ki ni bilo naklonjeno skakalcem in organizatorjem. Moker sneg, ki je nastal zaradi sončnega vremena in temperatur nad lediščem, je skakalcem onemogočil, da bi razvili visoke hitrosti na mizi. Poskusni skoki so minili v znamenju skromnih daljav, organizatorji pa so tekmo izvedli kasneje od načrtov, saj so počakali, da je senca prekrila skakalnico. Drugi dan so imeli več sreče, medtem ko je na zadnji, najpomembnejši dan, pihal nestanoviten veter, ki je povzročil nekaj padcev. Skrb za varnost tekmovalcev je na koncu prevladala, nedeljske rezultate so razveljavili, prvi svetovni prvak v poletih pa je postal Švicar Walter Steiner. Od domačih adutov je bil najboljši Peter Štefančič, ki je bil 10.
Na novo SP je Planica čakala le sedem let. Leta 1979 je vreme znova ponagajalo, saj je prvi dan na letalnici skočilo le osem predskakalcev, nato pa je bilo tekmovanje prekinjeno zaradi dežja. Predskakalec Ivo Zupan je naslednji dan s 171 metri postavil takratni jugoslovanski rekord, tretji dan tekmovanja pa Nemec Klaus Ostwald s 176 metri svetovnega. Naslov prvaka je osvojil Avstrijec Armin Kogler, nobenega od domačih tekmovalcev pa ni bilo med dvajseterico. Leto 1985 in tretje prvenstvo v poletih v Planici so zaznamovali navijači in Matti Nykänen. Legendarni in že pokojni Finec je pokoril konkurenco, pod Poncami pa se je v treh dneh zbralo kar 150.000 navijačev, od tega na prvi tekmovalni dan 80.000. Primož Ulaga je bil z 11. mestom najboljši domači letalec.
Bredesen s svetovnim rekordom
Leta 1994 je bilo prvo svetovno prvenstvo v poletih v samostojni Sloveniji in hkrati prvo veliko športno tekmovanje v novonastali državi. V zgodovino bo šlo kot tisto, na katerem je človek prvič poletel prek magične meje 200 metrov. Na uradnem preizkusu letalnice je to uspelo Avstrijcu Andreasu Goldbergerju, a je pri 202 metrih podrsal z rokama po snegu, zato dosežek ni veljal. Le nekaj minut kasneje je Finec Toni Nieminen poletel 203 metre, obstal na nogah in postal prvi človek v zgodovini, ki je uradno preletel 200 metrov. Naslednji dan je na uradnem treningu Espen Bredesen pristal pri 209 metrih in postavil nov svetovni rekord. Norvežan se je po koncu izkazal s športno potezo, ko je z Italijanom Robertom Ceconom zamenjal srebrno kolajno za bronasto. Cecon je namreč na tretje mesto padel zaradi čudnega pravila 191 metrov, po katerem so tisti, ki so preskočili to razdaljo, dobili manj točk. Po letu 1994 so ga ukinili. Svetovni prvak je postal Čeh Jaroslav Sakala, najboljši Slovenec pa je bil Matjaž Zupan na skromnem 27. mestu.
Svetovno prvenstvo v poletih v Planici leta 2004 je bilo prvo, na katerem je bila tudi ekipna tekma. Zlato so osvojili Norvežani, Slovenci so bili šesti, svetovni prvak pa je postal Norvežan Roar Ljoekelsoey. Tudi leta 2010 na šestem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici so bili Slovenci na ekipni tekmi šesti. Prvaki so postali Avstrijci ter Švicar Simon Ammann.
Slovenci v Planici na SP v poletih še nikdar niso prišli do odličja. V vitrinah imajo sicer sedem kolajn, dve ekipni in pet individualnih. Prvo je leta 1988 v Oberstdorfu osvojil Primož Ulaga (srebro), leta 1996 je bil Urban Franc na Kulmu bronast, 2012 Robert Kranjec v Vikersundu zlat, Peter Prevc pa bronast (2014, Harrachov) in zlat (2016 na Kulmu). Ekipno je Slovenija do zdaj osvojila bron (2012, Vikersund) in srebro (2018, Oberstdorf).
