V raziskavi združenja Deloitte je bilo anketiranih okrog 400 zaposlenih žensk po vsem svetu, rezultati pa razkrivajo vpliv pandemije na ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem vprašanih ter na njihovo počutje. Po podatkih raziskave bi pandemija lahko ogrozila napredek pri doseganju enakosti spolov, ki smo mu priča v zadnjih letih. »Zaradi covida-19 smo vsi morali temeljito spremeniti svoje vsakdanje življenje. Ne le iz raziskave, ampak tudi iz izkušenj, osebnih in naših zaposlenih, z gotovostjo trdim, da je veliko žensk razpetih med delom in povečanimi obveznostmi doma, kar jim povzroča ogromne izzive,« pravi Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica pri Deloitte Slovenija.
Anketiranke, ki zaradi pandemije opažajo spremembe v svoji vsakdanji rutini, sicer pravijo, da zdaj opravljajo več gospodinjskih opravil (65 odstotkov), tretjina pa jih tudi navaja, da so bolj obremenjene v službi. Tiste, ki pravijo, da pandemija ovira njihovo vsakdanjo rutino, čutijo največje posledice na svojem telesnem (40 odstotkov) in duševnem počutju (39 odstotkov) ter se čutijo nezmožne ohranjati pravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (40 odstotkov). S posebnimi izzivi se srečujejo tudi ženske, ki v svojem gospodinjstvu skrbijo za druge družinske člane. Delež teh je pred pandemijo znašal 17 odstotkov, zdaj pa se je skoraj potrojil na 48 odstotkov. Večina žensk z otroki pravi, da imajo večje obveznosti, povezane z varstvom otrok (58 odstotkov) in izobraževanjem oziroma šolanjem na domu (53 odstotkov).
Prevpraševanje kariernih možnosti
Po drugi strani pa se ženske, ki nimajo teh obveznosti, čutijo bolj dolžne, da so delodajalcu stalno na razpolago (53 odstotkov), v primerjavi s tistimi, ki omenjene obveznosti imajo (44 odstotkov). Številne zaposlene ženske so mnenja, da pandemija poleg velikih sprememb v njihovem vsakdanu tudi negativno vpliva na razvoj njihove kariere na krajši in na daljši rok. Medtem ko velika večina anketirank vidi vsaj določen potencial za karierni razvoj v naslednjem letu, na primer v obliki napredovanja, povišice, spremenjene vloge ali večje odgovornosti, se jih 60 odstotkov sprašuje, ali si takšnega napredka sploh želijo glede na to, kaj je po njihovem zanj potrebno. Izmed tistih, ki menijo, da morajo biti delodajalcu vedno na voljo, se jih 23 odstotkov boji, da bodo slej ko prej postavljene pred izbiro med zasebnimi in poklicnimi obveznostmi. Deset odstotkov teh jih tudi pravi, da bi morda morale razmisliti o prekinitvi ali celo koncu svoje kariere.
»Smo na prelomnici. Ker konca pandemije še ni na vidiku, smo organizacije primorane ženskam pomagati, da so lahko uspešne tako doma kot v službi. Podjetja smo prevzela veliko družbeno odgovornost, ki presega zgolj klasično podjetniško odgovornost. Zavedamo se, da če tega ne storimo, bosta naša družba in gospodarstvo utrpela še večje in bolj dolgotrajne posledice, ki so vsekakor neizbežne,« ocenjuje Žibret Kralj. Raziskava Deloitte Global poleg analize kariernih ciljev anketiranih žensk in izzivov, s katerimi se soočajo, ponuja šest predlogov, kako lahko organizacije svojim zaposlenim ženskam ponudijo potrebno podporo v času pandemije. Ti predlogi vključujejo uvedbo fleksibilnih oblik dela, poudarek na zaupanju in empatiji, nudenje priložnosti za mreženje in mentorstvo, uvajanje rešitev, ki so se v preteklosti že obnesle pri posamezni zaposleni, odpravo nezavednih predsodkov pri načrtovanju nasledstva in napredovanja v organizaciji ter spodbujanje vrednot, kot so raznolikost, spoštovanje in vključenost, zaključujejo pri mednarodni svetovalni družbi.
