Vam je kdaj uspelo videti spektakularne goste jate žerjavov, ki letijo v značilni formaciji v obliki črke v nad Slovenijo? Kot je povedal Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega parka, poteka čez Slovenijo ena od selitvenih poti žerjavov, ki gre iz severovzhodne Evrope prek Madžarske in Slovenije v severno Italijo ter delno naprej proti Franciji. »Tu vsako sezono, zgodaj spomladi in pozno jeseni, leti več 10.000 žerjavov. V Sloveniji za vsako sezono posebej zberemo podatke o opazovanjih žerjavov,« je povedal Jančar in dodal, da opazijo okrog 20.000 do 30.000 ptic v 200 do 250 jatah. »Izjemno veliko smo jih opazili lansko jesen: 54.000 v 426 jatah. Velika večina žerjavov Slovenijo le preleti, manj kot 10 odstotkov jih opazimo na tleh.«

Del teh žerjavov se seli prek Cerkniškega jezera. Lahko rečemo, da se žerjavi vsako leto vračajo v selitvi prek Slovenije, a osebki se v jatah mešajo, ne gre za stalne druščine. Ker pa premagovanje tako dolgih razdalj ni mogoče brez rednega prehranjevanja in počitka, se na svoji poti ustavljajo na počivališčih. Cerkniško jezero je eno njihovih najljubših, saj ponuja mir, zavetje in samopostrežno restavracijo, hrane zanje je namreč tu v izobilju. Prav tako nimajo skupnega interesa z lokalnim ribiškim društvom, saj, kot nas pouči Jančar, so žerjavi pretežno rastlinojede ptice. »Jedo zrnje, zeli, koreninice. Poleti se več prehranjujejo tudi z živalsko hrano, a to so v glavnem nevretenčarji: žuželke, polži, pajki…«

Selitev se počasi končuje

Jesenska selitev sicer poteka od oktobra do sredine zime, a veliko večino žerjavov opazijo novembra, tako da se selitev za to jesen počasi končuje. »Cerkniško jezero je eno najpomembnejših počivališč za seleče se ptice v Sloveniji. Od vodostaja pa je odvisno, ali se pri nas ustavljajo predvsem vodne vrste, ptice mokrišč in trstišč, ali pa travniške ptice,« je povedal Jančar in dodal, da se različne vrste ptic selijo v različnih delih jeseni. »Trstnice in pobrežniki začnejo jesensko selitev že julija in avgusta, žerjavi novembra pa so med zadnjimi.« Cerkniško jezero je najpomembnejše gnezditveno območje v Sloveniji za več vrst ptic selivk, posebej izstopajoče po pomenu je za ptice vlažnih travnikov, denimo za kosca. »Kosec je ptica v velikosti kosa in vse leto preživi v travi. Na Cerkniškem jezeru gnezdi okoli sto parov. Kosci se selijo v podsaharsko Afriko. So izjemno dobri letalci, v eni noči preletijo do 800 kilometrov. Prek Sredozemskega morja se selijo v ravni črti in ga v eni noči prečkajo. Selijo pa se posamič, ne v jatah,« je še povedal Jančar.

Ptice in dogajanje v Notranjskem parku redno spremlja tudi pomočnik direktorja in ustanovitelj parka Tine Schein. »Pred leti smo za božič opazili belo štorkljo, istega leta v zimskem času pa smo na Cerkniškem jezeru videli tudi veliko bobnarico. Ob toplejših zimskih dneh jezero obiščejo tudi galebi, med njimi so največje jate rečnih galebov, ki štejejo tudi do tisoč ptic,« je povedal Schein, ki je pogovor strnil s spominom na pogovor s starejšim opazovalcem ptic na jezeru. Ta mu je tiho prišepnil na uho: »Na nebu in v sanjah bo vedno dovolj prostora za vse ptice in vse angele tega sveta.«