Že spomladi bi se morala v evropskem parlamentu odviti razprava o vpletanju Madžarske v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji, o čemer je sicer podrobneje poročal portal Necenzurirano.si. Toda pobuda Tanje Fajon, ki jo je prevzela njena skupina Socialistov in demokratov v evropskem parlamentu, se je obravnavala šele danes. Razprava je bila zaradi pandemije v spomladanskih mesecih namreč prestavljena. V uredništvu spletnega portala so poročali o navezavah madžarskega političnega vrha, ene od slovenskih bank in pomagačev v Sloveniji, ki so leta 2018 z obsežno operacijo prevzemanja medijev v Severni Makedoniji poskušali strmoglaviti tamkajšnjo vlado Zorana Zaeva in preprečiti Prespanski dogovor, ki bi jih pripeljal v zvezo Nato.
Fajonova je skupaj z evroposlanci Kati Piri, Toninom Piculo in Andreasom Schiederjem že spomladi od komisije hotela izvedeti, kako bi lahko zagotovila, da se države članice ne vmešavajo v demokratične procese v drugih članicah ter kandidatkah za članstvo in kako preprečiti podobno vmešavanje v prihodnje. Komisijo so tudi spraševali, ali bosta predstavništvo EU v Skopju in komisije v Ljubljani preiskali navedbe portala ter jih objavili. A včerajšnja razprava konkretnih odgovorov na ta vprašanja ni prinesla. Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je opisovala, kako pomembna je medijska svoboda za Evropsko unijo in da so svoboda ter medijska pluralnost bistvenega pomena za EU. Nizala je ukrepe, ki jih je EU že postorila za zagotavljanje pluralnosti medijev in ukrepe, ki jih bodo še sprejeli.
Tomc: Medijski prostor poskušamo izboljšati
Razprava evropskih poslancev pa je potekala predvsem v luči različnih pogledov na dogajanje madžarskega vpliva na medijski prostor tako v Sloveniji kot v Severni Makedoniji. Pogledi med levo in desno usmerjenimi poslanci, katerih stranka je velika prijateljica z madžarskim Fideszom, na medijsko podobo v Sloveniji so bili diametralno nasprotni.
Prva je na plenarni seji spregovorila Romana Tomc, ki je menila, da je to vprašanje postavljeno izključno zaradi vmešavanja v notranjepolitične zadeve Slovenije in diskreditiranja slovenske vlade. Po njenih besedah je absurdno, saj temelji na informacijah »obskurnega medijskega portala z netransparentnim lastništvom«, ki naj bi bil znan po napadih na desno sredinsko vlado in novinarjih, ki so že bili obtoženi na novinarskem častnem razsodišču. Veliko je prikrivanja in pristranskega poročanja, zato je tistih nekaj ne levih medijev za Slovenijo izjemnega pomena, je dejala.
Nepreglednost v lastništvu medijev ugotavlja tudi evropska komisija, je še povedala Tomčeva, s čimer je mislila na zadnje poročilo o vladavini prava v Sloveniji, kjer je omenjena težava pri netransparentnosti medijskega lastništva. »Spremembe so torej potrebne in ne pomenijo uničevanja medijev,« je menila. »Ravno nasprotno. So poskus, kako medijski prostor narediti boljši. Bolj neodvisen, pregleden in uravnotežen.«
Tanjo Fajon je posredno obtožila, da slovenski socialisti s tem primerom medije izrabljajo za politični boj. »Za mano bosta nastopili dve slovenski novinarki, ki imata bogate izkušnje z neuravnoteženim slovenskim medijskim prostorom. Ne dvomim, da bosta branili medijske monopole«, je dejala in mislila na Fajonovo in Ireno Jovevo, ki sta pred političnimi karierami bili novinarki. Ti sta se na nastop Tomčeve odzvali zgroženo.
Fajon: Suverenost medijev in držav nista naprodaj
»Komisarka, to je žal naša realnost. Kolegica je žal spet blatila mojo državo in vse drugače misleče,« se je odzvala Fajonova in dejala, da to ni bil namen razprave. »Če drži, da so madžarska podjetja blizu najožjega kroga madžarskega premiera Orbana s štirimi milijoni evrov financirala nakupe medijev v Severni Makedoniji v času pred volitvami za podporo nekdanjemu premierju Gruevskemu, ki je pozneje pridobil azil na Madžarskem, je to lahko grobo poseganje v demokratične procese drugih držav. Poldrugi milijon madžarskega denarja naj bi prišel tudi na račune dveh medijskih hiš blizu trenutno vladajoče SDS. Nakazila je preiskovala parlamentarna komisija, a se je zamenjala vlada in preiskava se je zaustavila.« Fajonova je povedala, da jo skrbi – tudi zaradi nedavne prodaje slovenske medijske hiše madžarski družbi – da tudi v Sloveniji prihaja do vpletanja v politične procese Slovenije. Če bo to dokazano, je takšno početje označila kot skrajno nedopustno. »Svoboda medijev in suverenost naših držav nista naprodaj – nikjer in nikoli,« je končala.
Joveva: Več poskusov uzurpiranja oblasti
Irena Joveva je dejala, da poskuša slovenska vlada predrugačiti Slovenijo v iliberalno družbo po vzoru Orbana. »Napadi na javne medije, ogrožanja njihovega financiranja in vodenje paralelne strankarske krajine, ki se za povrh očitno financira iz Orbanovega kroga, so le trije od poskusov uzurpiranja oblasti z metodami, ki kršijo temeljne vrednote Evropske unije.« Po njenih ocenah bi zato komisija morala spremljati tudi druga dejanja slovenske vlade. V preteklosti je Unija predolgo pri drugih državah odlašala z ukrepanje, sedaj pa tudi v Sloveniji stvari uhajajo izpod nadzora. Potreben je pogum in politična volja za zoperstavljanjem takšnemu razkrojevanju družb.
Poslanka Tineke Strik iz Evropskih zelenih je dejala, da se je dolgo opozarjalo, da se bodo v primeru nekaznovanja madžarskih kršitev vladavine prava te kršitve razširili po celotni Uniji. »Obstajajo dokazi, da Madžarska kupuje medijske hiše v Sloveniji in Severni Makedoniji. S tem se kršijo svoboda izražanja, svoboda medijev in svobodne volitve.« Tudi njo je zanimalo, kaj bo evropska komisija storila: kako bo zagotovila, da ne bo prišlo do nazadovanja medijske svobode v Sloveniji in kako bolje zaščititi Severno Makedonijo pred vmešavanjem.
»Orbanu je uspelo vzpostaviti kronizem na Balkanu. Tja pošilja denar. Slovenija pa je postala satelitska država Orbana. Zdaj se postavlja ob bok vladi Madžarske in Poljske in skupaj z njima blokira sklad za okrevanje,« je menil poslanec Manu Pineda (GUE/NGL). Poslance Evropske ljudske stranke je vprašal, ali bodo še naprej ščitili madžarsko skrajno desnico, ki je polna korupcije in ali je ne bodo izključili iz svojih vrst. Zanimalo ga je, kako se bo ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo evropsko demokracijo.
Zver: z investicijami iz tujine želimo povečati delež alternativnih medijev
Madžarski poslanec iz Evropske ljudske stranke (Fidesz) Balazs Hidvegi je kolege na levici vprašal, ali jih morda ne skrbi švedsko ali avstrijsko politično vmešavanje v Sloveniji ali pa nemško vmešavanje v poljske, madžarske in hrvaške zadeve. Meril je na slovenski finančni dnevnik, ki je v lasti švedskega podjetja (Financ, op. a.), na dnevni časopis, ki je delno v lasti Avstrijcev (Dnevnik, op. a.) in na televizijsko postajo, ki je v čeških rokah (Pro plus, op. a.). Podobno je tudi opisoval medijsko lastništvo na Madžarskem in Poljskem. »Ali vam ovira to mirni spanec ponoči? Ne bi ga smelo,« je dejal. Po njegovi oceni so vsa ta podjetja vložila svoj denar v medije v drugih državah, da bi v skladu z evropsko pravico pretoka kapitala v teh državah kovala dobiček. Enako po njegovem mnenju velja tudi za Severno Makedonijo. Razprava, kot se je odvijala v evropskem parlamentu, po njegovem tja sploh ne sodi.
Na takšno razmišljanje se je vsebinsko navezal evropski poslanec Milan Zver (EPP). Razočaran je bil nad namenom razprave, je dejal uvodoma. In pojasnjeval, da je prosti pretok kapitala ena izmed temeljnih svoboščin EU. »Investicije madžarskih družb so transparentne in v skladu s pravom EU ter ne morejo pomeniti vladnega vmešavanja v notranje zadeve Slovenije ali EU,« je menil Zver in dodal, da je sicer dobršen del medijev v Sloveniji v tuji lasti. »Ni možno trditi, da je medijski prostor v Sloveniji pluralen. Osrednji mediji so pretežno levo usmerjeni. Pišejo po diktatu oglaševalskih in političnih klik.« Po Zverovih besedah je medijska sfera v Sloveniji asimetrična in na levici bodo storili vse, da tako tudi ostane, saj jim to omogoča nadzor nad medijskem prostoru. »V SDS pa želimo, da se deset odstotni delež alternativnih medijev, ki so desno usmerjeni, poviša. Zato so investicije iz tujine nadvse dobrodošle.«
