Vse to so lahko čudoviti pripomočki in koristna pomagala, a le dotlej, ko njihova uporaba ne preseže praga zasvojenosti, piše v novi številki Nedeljskega dnevnika Nataša Bucik Ozebek. Že pred epidemijo novega virusa je 50 do 60 slovenskih otrok na spletu preživelo več kot 53 ur na teden. Kramlija zato vprašamo, kakšna je prihodnost slovenskih otrok, ko bodo tem številkam dodali še vsaj toliko ur spleta za šolske obveznosti.
V odgovor postreže s skrb vzbujajočim podatkom: število zasvojenih z novimi tehnologijami, spletnimi igrami, igrami na srečo, družabnimi omrežji je v njihovi ambulanti že preseglo število odvisnikov od klasičnih drog. V ambulanti imajo trenutno 81 mladostnikov, od katerih vsak na spletu preživi več kot 3000 ur na leto, torej krepko več kot njihovi starši v službi. Glede na svetovanja in telefonske klice, ki jih v zadnjem času prejemajo, s sodelavci predvideva, da je v Sloveniji 2000 mladih, ki ne bodo zmogli dokončati osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ker so jih nove tehnologije povsem osnesposobile.
Pogosto ga kličejo starši, kako naj ukrepajo v času, ko so otroci sami doma in zavoljo šole prepuščeni spletu in njegovim pastem. Ob tem sogovornik lahko le skomigne, da trenutno ni kaj reševati, lahko le žanjemo tisto, kar smo zadnjih 20 let sejali. Učenje zdrave uporabe nove tehnologije je namreč proces, ki traja. Koronakriza pa le odstira, da smo v vseh teh letih bore malo ali nič naredili na področju zdravih družinskih odnosov, da smo preveč skrbeli za zunanji izgled in materialno stanje, premalo pa poudarjali pomen zdrave in varne uporabe tehnologije.
Staršem polaga na srce, da telefon ne spada v otrokovo sobo, svetuje jim doslednost pri pravilih in opogumlja, naj se ne bojijo otrokovih burnih reakcij, ko mu vzamejo telefon ali izklopijo internet. »Starši moramo biti toliko močni, da smo sposobni videti trpečega otroka. To je recept, da bo kasneje v življenju tudi srečen,« prikima. Drug recept je kuhinjska miza, za katero se moramo poslušati in slišati. Zaveda se, da bo svet vedno bolj odvisen od novih tehnologij, kar ni slabo, saj bodo olajšali naše življenje in vodile v napredek. Tisto, kar bo sesuvalo, je zasvojenost z njimi.
Pred leti je pomagal 23-letnemu fantu, ki zaradi zasvojenosti s spletnimi igrami ni več zmogel nadzorovati osnovnih bioloških potreb in je za računalnikom sedel v plenicah. Pripoveduje o rekorderju, ki je uspel z igrami na srečo zaigrati 25 milijonov evrov. O nasilnem najstniku, ki je zaradi odvzema telefona pretepel mamo. O otrocih, ki niso več sposobni teči in plezati po drevesih. Svari, da učenje o zdravi rabi tehnologije niso samo svarila otrokom, naj na spletu ne objavljajo svojih golih fotografij ali razkrivajo svoje identitete, ampak tudi preprečevanje notranje smrti teh mladih ljudi.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako slovenski vlaki zaradi zastarelosti železniškega sistema vse bolj izgubljajo boj z avtomobili, kako se v času korona krize znajde prostitucija, kakšne težave v teh časih tarejo družinske zdravnike, kaj vse je razkril socialni delavec Imre Jerebic, eden od graditeljev Slovenske karitas, kaj je novinarka Nedeljskega dnevnika zapisala v reportaži o Osilnici na jugu države, zakaj je kriminalna igra Mišelovke slovite pisateljice Agathe Christie tudi po 68 letih še vedno tako priljubljena – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
