Tam je veliko pozornosti vzbudila montaža Junijska giljotina našega umetnika Staneta Jagodiča iz leta 1991, v času, ko ameriška politika niti slučajno ni razmišljala, da bi priznala samostojnost Slovenije, piše v novi številki Nedeljskega dnevnika Aleksander Lucu.

Na umetnikovi montaži se ob giljotini štirje možje v frakih in cilindrih, ki močno spominjajo na klasično našemljene ameriške republikance, pripravljajo, da bodo »obglavili« Slovenijo, ponazorjeno na prvi sicer neuradni samostojni slovenski znamki, izdani 26. junija 1991, na kateri je fiktivna nominacija 5 (takrat še nismo imeli svoje valute), obrisi nikdar postavljenega Plečnikovega slovenskega parlamenta in napis Slovenija. In prav napis Slovenija naj bi od znamke odsekala giljotina, kar se seveda po zaslugi vseh Slovenk in Slovencev ni zgodilo.

Slovenija je ponosno postala samostojna in priznana leta 1991, žal pa se je skoraj trideset let kasneje napoved Staneta Jagodiča povsem uresničila. Postali smo neka država brez samostojnosti in s pokvečeno parlamentarno demokracijo, ki smo jo povsem povozili po za našo državo zgodovinsko povsem zgrešenih dogodkih na Bledu. Najprej je po časniku Washington Post najbolj nesposobnemu zunanjemu ministru v zgodovini ZDA Miku Pompeu slovenski diplomatski »greenhorn« (zelenec) Anže Logar, doktoriranec univerze Petra Jambreka, prodal slovensko suverenost, na blejskem forumu pa se je Janez Janša dokončno vrgel v madžarski in poljski objem ter dan kasneje za sladico povedal svoji večno predani novinarski oboževalki Rosviti Pesek s Televizije Slovenija pred kraljevim dvorcem na Brdu, da njegove in Bavčarjeve domnevne trgovine z orožjem sploh ni bilo, češ da si je zadevo izmislil propagandni aparat JLA v Beogradu. Torej je treba vse knjige o trgovini z orožjem, ki so jih napisali Matej Šurc, Blaž Zgaga in Matevž Frangež, javno zažgati na grmadi, kot je kleru nevšečne knjige protestantov zažigal škof Tomaž Hren. Pogovor med Janšo in Rosvito naj bi postal tudi bodoča vzorčna oblika, obvezna za vse novinarje. Vsako vprašanje in vsak odgovor je treba temeljito pripraviti vnaprej po zahtevah pravovernega političnega intervjuvanca.

Da je bil podpis skupne izjave o varnosti v omrežju 5G pred grozečo Kitajsko le zunanji vtis za javnost, je takoj zaznala precizna evropska diplomacija. V resnici gre za začetek nove geopolitične preureditve južne Evrope, kot so si jo zamislile ZDA in Nato. Jasno je, da bo treba Luko Koper dati povsem na razpolago ameriški mornarici. Zanimivo, da je Hrvaška že prej ponujala sama vsa svoja pristanišča, vendar jim Američani ne zaupajo. Nato namreč v vrhu Jadrana potrebuje močno bazo, od koder so zaradi nevtralnosti Avstrije zelo zahtevni prometni premiki ameriške do zavezniških držav nekdanje vzhodne Evrope in Baltika. Minister za promet Jernej Vrtovec je na Bledu vehementno obljubil, da bo ZDA na razpolago vse, tudi bodoči drugi tir od Kopra do Kozine. In prav v drugem tiru se skriva dolgoletni pritisk Nata na Madžarsko, da si s sofinanciranjem drugega tira zagotovi varno in hitro pot za zavezniške vojake iz Sredozemlja, če bo pomoč potrebna. Ker Madžarom ni uspelo, je prišel Pompeo in vse je steklo kot namazano.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Slovenija, kolesarska dežela

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo Slovenci postali kolesarska dežela, kako korona krizo in materinstvo prenaša pevka Severa Gjurin, kakšne afere prihajajo iz Rusije in kakšne iz ZDA, kako dolgo bo naša ekonomija v recesiji, zakaj se je režiser Vinci Vogue Anžlovar po skoraj tridesetih letih od filma Babica gre na jug lotil novega projekta s podobnim naslovom – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.