Štiri leta trajajoča preiskava avstralskega obrambnega ministrstva je vrgla krvav madež na pripadnike specialnih enot SAS avstralske vojske. Med delovanjem v Afganistanu so sodeč po ugotovitvah preiskave ubili najmanj 39 afganistanskih zapornikov in civilistov, nadrejeni pa so mlade oziroma nove pripadnike silili, da si roke umažejo s krvjo.
»Imamo verodostojne informacije, da so patruljni poveljniki od mladih vojakov zahtevali, naj ustrelijo zapornika, da bi tako prvič nekoga ubili, kar je praksa, znana kot krvenje,« piše v poročilu. K truplom so podtikali orožje in opremo, da bi bilo videti, kot da so ubiti sodelovali v oboroženem spopadu. Po oceni avtorjev poročila pa nobeno od teh dejanj ni bilo storjeno med bojno operacijo, večina ubitih pa so bili zaporniki, kmetje in drugi lokalni prebivalci.
V poročilu je zapisano priporočilo h kazenskemu pregonu devetnajstih bivših in sedanjih pripadnikov enote SAS, zlasti njenega drugega eskadrona, ki ga bodo razpustili. Imenovali bodo posebnega preiskovalca, policijska preiskava pa bo verjetno trajala več let.
»Sramota za nacijo«
Avstralske enote so v Afganistan prišle kmalu pa padcu talibanskega režima leta 2001 in prevzele tudi bojne naloge, ne le urjenja tamkajšnjih varnostnih sil. Domnevni zločini pa so dolgo ostali skriti zaradi kulture molka, prikrivanja in ščitenja hrbtov. O njih se je začelo glasneje govoriti, ko je nekdanji vojaški odvetnik posredoval zaupne dokumente o dogodkih javni radioteleviziji ABC. Nato je generalni inšpektor obrambnega ministrstva leta 2016 izbral sodnika Paula Breretona za izvedbo preiskave. Tako so v štirih letih pod prisego zaslišali 423 prič, pregledali 20.000 dokumentov in 25.000 fotografij.
Zdaj objava poročila v Avstraliji in širše glasno odmeva. »Krvavi uboji enote SAS sramota za nacijo« v naslovu piše časnik The Australian. ABC navaja besede vojaka Bradena Chapmana, ki je bil štiri mesece pridružen enoti SAS v Afganistanu. »Postavljal sem jih na piedestal, ker je o njih krožil mit, da so popolni vojaki,« je dejal. Ob koncu misije pa se je njegovo mnenje postavilo na glavo. Pravi, da je bil v štirih mesecih priča dvema nezakonitima ubojema Afganistancev in da je videl mrtvega moškega, ki so ga domnevno pretepli do smrti, potem ko je bil ranjen. »Mislim, da bi morali v zapor,« je za ABC dejal Chapman, eden redkih, ki so se javno izpostavili.
Premierjevo opravičilo Afganistanu
Javno objavljena verzija poročila je sicer močno cenzurirana in v njej ni imen. Časopisa Sunday Morning Herald in The Age pa sta že prej poročala, da je eden od tistih, na katere se je osredotočila preiskava, vojni heroj in prejemnik najvišjega državnega odlikovanja, Viktorijinega križa, Ben Roberts Smith. Zdaj je zaposlen na televizijski postaji in vse obtožbe zanika. Že pred časom je vložil tožbe proti devetim medijem, ki so poročali, da je v Afganistanu zakrivil umor.
Avstralski premier Scott Morrison je ob objavi poročila govoril z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem in mu izrazil obžalovanje zaradi ravnanja avstralskih vojakov. Afganistansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so opisana dejanja »neopravičljiva«, da pa je poročilo korak k doseganju pravice, za kar pa si bo tudi še treba prizadevati z nadaljnjo preiskavo, kaznovanjem odgovornih in odškodninami družin ubitih. ba, agencije
