V vsaki resnejši gospodarski krizi se postavi vprašanje, kako dolgo lahko država kopiči svoje dolgove, ne da bi prišla v težave z odplačevanjem dospelih dolžniških obveznosti. Ekonomski učbeniki učijo, da ni enega samega pravilnega odgovora na to vprašanje. Dolgoročnejša vzdržnost javnega dolga je odvisna od kombinacije več ekonomskih spremenljivk, predvsem od stopnje gospodarske rasti, višine obrestnih mer na javni dolg in višine primarnega proračunskega primanjkljaja (primanjkljaja brez obrestnih izdatkov za javni dolg).
Temeljno pravilo je, da delež javnega dolga v BDP ostaja stabilen, če delež primarnega proračunskega primanjkljaja v BDP ni večji, kot je zmnožek med zatečeno viši...
Prihodnost enotnega kulturnega prostora med Varšavo in Ljubljano se kaže kot vedno bolj svetla. Visoko na severu, v domovini papeža Janeza Pavla II.,...
