Javni dolg je v prvem četrtletju ob še vedno okrepljenem zadolževanju držav za spopad s posledicami pandemije covida-19 naraščal. V evrskem območju se je glede na zadnje lansko četrtletje povečal s 97,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 100,5 odstotka BDP. V EU pa je narasel s 90,5 na 92,9 odstotka. V Sloveniji je javni dolg v letu 2020 znašal 3893 milijonov evrov ali 8,4 odstotka BDP.
Najvišji dolg so imele Grčija (209,3 odstotka), Italija (160 odstotkov), Portugalska (137,2 odstotka), Ciper (125,7 odstotka) in Španija (125,2 odstotka). Najnižjega pa so imele ob koncu prvega četrtletja Estonija (18,5 odstotka), Bolgarija (25,1 odstotka) in Luksemburg (28,1 odstotka).
Največjo rast so v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zabeležile Ciper (+6,5 odstotne točke), Češka (+6,3 odstotne točke), Španija (+5,3 odstotne točke) in Slovenija (+5,2 odstotne točke). Največji padec sta medtem imeli Litva in Danska.
Javnofinančni primanjkljaj je v območju z evrom in v EU v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim upadel za 0,7 odstotne točke. Upadel je na račun nižjih odhodkov, medtem ko so prihodki ostali enakih ravneh. Na obe strani so vplivale politike za spoprijem s koronavirusno boleznijo.
V Sloveniji se je javnofinančni primanjkljaj v deležu od BDP po sezonsko prilagojenih podatkih v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšal za 1,9 odstotne točke in se znižal na 7,5 odstotka BDP.
