V ponedeljek je bil delež pozitivnih testov tako 24,32-odstoten. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi trenutno 21.097 aktivnih primerov okužbe, kar je 1,9 odstotka oziroma 417 primerov manj kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev se je tako s 1026 znižala na 1007.
Skupaj so sicer doslej v Sloveniji potrdili 46.709 okužb z novim koronavirusom, skupaj pa je doslej umrlo 605 bolnikov s covidom-19.
V živo smo spremljali novinarsko konferenco o aktualnem stanju v zvezi z novim koronavirusom, na kateri so sodelovali koordinator za covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta, vodja covid oddelka splošne bolnišnice Ptuj Primož Horvat in vladni govorec Jelko Kacin, ki je uvodoma dejal, da se epidemiološke razmere počasi izboljšujejo. »Delež pozitivnih testov je sicer spet nekoliko višji, a še vedno za deset odstotnih točk nižji kot pred dvema tednoma,« je povedal. Število bolnikov, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, se še naprej povečuje, a nekoliko počasneje.
Koordinator za covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta je poudaril, da se je v državi povečalo število postelj za covidne bolnike. »Najpomembnejši del začetnega zdravljenja je zdaj omogočen, čas od začetka kritičnih znakov do priklopa na kisik je krajši, kar pomembno zmanjšuje smrtnost pacientov,« je pojasnil in dodal, da so stvari pod kontrolo, »treba je zdržati še kakšen dober teden«. »Če sem pred približno 10 dnevi govoril, da je 1200 hospitalizacij nekako meja, pri kateri nisem več prepričan, da bo zadeva še delovala, lahko danes rečem, da se je ta meja bistveno dvignila. Imamo 1200 hospitaliziranih in je še nekaj rezerv,« je sklenil.
Gantar: Za 14 dni bi morali še strožje omejiti nenujne dejavnosti
Za 14 dni bi morali uvesti še nekoliko strožje ukrepe, omejiti nenujne dejavnosti, tudi javni promet, predvsem pa v tem času še ne bi smeli sproščati ukrepov, saj še nismo dosegli dovolj stabilnega stanja, je, kot smo poročali včeraj, minister za zdravje Tomaž Gantar navedel v predlogu vladi. Za STA je zanikal, da s sprejetjem predlogov pogojuje svoje ministrovanje.
V ponedeljek je vladi podal predlog ukrepov glede na aktualno epidemiološko sliko, in sicer gre po njegovih besedah za nekoliko blažji predlog, kot ga je konec tedna predstavila strokovna skupina, podoben pa je ukrepom, kot so veljali že spomladi. Kot je pojasnil, gre predvsem za omejitve nenujnih dejavnosti, tudi javnega prometa. »Verjetno zdaj v teh 14 dneh ne bi bilo nobene tragedije, če nekdo ne more kupiti pohištva ali pa novega avtomobila ali kaj podobnega,« je ocenil minister.
Ob tem je poudaril, da se v celoti zaveda tudi težav, v katerih smo kot država zaradi omejitev na področju gospodarstva. A je opozoril na omejeno zmogljivost zdravstva in bolnišnic, ki delajo vedno težje, saj se obremenitve še vedno večajo, prav tako se še vedno povečuje število umrlih s covidom-19. »Z mojega stališča in ministrstva sem dolžan predlagati ukrepe, če že odgovarjam za to,« je poudaril.
Pojasnil je, da je bila omejitev gibanja na en kilometer od stalnega prebivališča tudi eden od predlogov strokovne skupine, ki pa ga v svoje predloge ni vključil, glede na to, da so se razmere v zadnjih dneh vendarle nekoliko izboljšale. Se pa strinja s strokovno skupino, da če se bodo v teh dneh razmere še poslabševale in se število novo sprejetih v bolnišnice ne bo zmanjševalo, »pridejo v poštev tudi strožji ukrepi«.
Trenutne razmere še ne omogočajo sproščanja ukrepov
Sicer pa Gantar v svojem predlogu navaja, da bi ukrepe po 14 dneh začeli postopno sproščati, saj bi z delno zaostritvijo ukrepov v tem času dosegli takšno izboljšanje, da bi lahko potem tudi po sproščanju ukrepov epidemiologi ponovno sledili stikom okuženih, kar je ključno za obvladovanje širjenja okužb v prihodnje. V tem trenutku pa razmere po njegovem prepričanju še ne omogočajo sproščanja, niti na področju šolstva ne, tako da bi tudi šole v prihodnjih dveh tednih še ostale zaprte.
Kot je opozoril minister, še vedno zaznavajo povečano število hospitalizacij bolnikov s covidom-19 tako v akutnih obravnavah kot v intenzivnih. Predlogi, ki so jih sprejemali nazadnje, bi morali že polno prijeti, toda po njegovem mnenju se to pozna še premalo, zato je še vedno zelo veliko tveganje za poslabšanje.
Zanikal pa je, da naj bi s sprejetjem predlaganih ukrepov pogojeval svoj obstoj na ministrstvu za zdravje. »Nikomur nisem pogojeval ničesar, tudi predsedniku vlade nisem omenjal svojega odstopa,« je poudaril.
Počivalšek: Ta kriza je zdravstvena in ekonomska, pri ukrepih nujni kompromisi
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v odzivu na Gantarjeve predloge za še strožje ukrepe opozoril, da je ta kriza zdravstvena in ekonomska. Zato je pri sprejemanju ukrepov nujno iskanje kompromisov. Državne pomoči so za zdaj sicer ubranile delovna mesta, a številna podjetja so na robu, opozarja. »Tako kot vsi razumemo stisko zdravstvenega sistema, je nujno razumeti tudi težave podjetij,« je zapisal na twitterju.
V SMC, ki jo vodi, po njegovih navedbah vedno iščejo ravnotežje in verjamejo, da to razumejo tudi njihovi koalicijski partnerji. Vse poziva, da se držijo ukrepov in tako poleg razbremenitve zdravstvenih delavcev omogočijo tudi preživetje gospodarstva.
Mentalno zdravje eno glavnih področij skrbi pri dijakih
Na popoldanski novinarski konferenci je za medije spregovorila predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin, ki je opozorila na pomembnost dvosmerna komunikacija, ki jo kljub prizadevanju profesorjev otežuje izobraževanje na daljavo Izpostavila je, da je pomembno zavedanje dijakov, da so tudi oni pomemben del izobraževalnega procesa. »Če opazimo, da pouk pri katerem od predmetov ni zadosten, obvestimo profesorje. Svetujmo jim, kako pouk izboljšajo, naredijo bolj kakovosten in zanimiv. Situacija je nova za vse in zgolj s skupnimi močmi in pomočjo lahko izobraževanje na daljavo naredimo primerljivo tistemu v učilnicah,« je dejala.
Vsem dijakom, ki jih konec prihodnjega leta čaka maturantski izpit, je zagotovila, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se situacija negotovosti in neinformiranosti glede poteka mature letos ne bo ponovila. »Na tem področju smo že stopili v stik z relevantnimi akterji, upamo pa tudi, da bodo s strani pristojnega ministrstva prišle nadaljnje usmeritve in bo le to pripravljeno, da se epidemija zavleče tudi v poletne mesece.«
Vse dijake je še pozvala, naj bodo pozorni tudi na svoje počutje, saj zaznavajo velik porast različnih oblik duševnih bolezni, slabega duševnega počutja, občutka žalosti, utesnjenosti, celo depresije.« Zato mladi poleg svojega fizičnega zdravja ne smemo pozabiti na previdnost pri pojavljanju znakov duševne bolezni. Če opazite spremembe v svojem počutju ali obnašanju, se ne bojte poiskati pomoč,« je še dejala Kalinova.
Masten: Nič ne zdravi tako kot skupnost in nič ne prizadene tako kot človek
O duševnih stiskah je spregovoril tudi profesor Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in v času koronakrize spomnil na pomen skupnosti. »Skupnost, skupni cilji in solidarnost danes tolikokrat izrečene, da so že skoraj prazne. Nič ne zdravi tako kot skupnost in nič ne prizadene tako kot človek. Gozd je mogočnejši kot posamezna drevesa. Pogosto so okolja, v katerih živimo, največji vir stisk, ki imajo pogosto imena – nasilje, sovražnost, alkohol, pretirana prestrašenost, prepiri, nezmožnost sobivanja,« je dejal.
Spomnil je na pomembnost pohval in spodbudnih besed ter medsebojne pomoči. »Največkrat smo presenečeni, kako malo je potrebno za veliko hvaležnost in zadovoljstvo ljudi. Zato se zanimajmo za soljudi, člane naših skupnosti. Poskusimo jih opaziti, vprašati, dajati zgled, jih previdno podpreti na način, da jih ne obremenimo še dodatno,« je svetoval Masten.
