178,2 kilometra, šest kategoriziranih vzponov, spolzka cesta in zaključek z vzponom do smučarskega središča La Covatilla, ki je označen z ekstra kategorijo. Trasa, primerna odločilnemu dnevu tritedenske dirke. Od starta pa vse kamere uprte v Primoža Rogliča in tri njegove izzivalce, ki so pred začetkom dneva še upali na slab dan Slovenca. Ves čas se je čakalo na napade, a do pravega pravzaprav ni prišlo, saj je Rogličeva ekipa Jumbo-Visma zopet delovala odlično in kontrolirala potek dirke, vse do tri kilometre pred koncem, ko je izjemen napad uprizoril njegov prvi konkurent Richard Carapaz; pridobival je sekundo za sekundo, na koncu pa mu je vendarle malce zmanjkalo, da bi Rogliču prizadejal še drug hud poraz v letošnjem letu. Roglič je novi junak Vuelte tudi za voljo bonifikacijskih sekund, ki si jih je priboril skozi celotno Dirko po Španiji.
Carapazovim pomočnikom ni uspelo v beg
Roglič je dan lahko začel mirno, saj je imel v skupnem kar 45 sekund prednosti pred najbližjim zasledovalcem Richardom Carapazom. Ob tem se je zavedal, da ima ob sebi tudi najmočnejšo ekipo. Tako je moral biti zgolj pozoren na morebitne napade in biti pripravljen nanje odgovoriti. Njegovi trije izzivalci pa so dan začeli z mislijo, kako skrhati moč nizozemske ekipe in nato v zaključku streti še 31-letnega Kisovčana. Morda že pred začetkom misija nemogoče, a poskusiti je vedno vredno. Zaradi razgibane trase se je pričakovano že zelo zgodaj izoblikoval beg, v katerem je bilo celo več kot 30 kolesarjev. Prva naloga današnjih napadalcev je bila ta, da poskušajo v beg spraviti enega ali dva svoja pomočnika, ki bi tako lahko pomagala v zaključku etape. Glavnemu konkurentu Rogliča se je taktika izjalovila že na začetku etape, saj nobenemu od kolesarjev njegove ekipe Ineos Granadier ni uspel priti v beg, medtem pa je to uspelo enemu pomočniku Rogliča in Hughu Johnu Carthyju, ki je dan začel s tretjega mesta v skupnem seštevku in zaostankom 53 sekund.
Brez težav preko kock v vasi Candelario
Prečkanje naslednjih treh prelazov Alto de San Miguel de Valero, Alto de Cristobal in Alto de Pencaballera je potekalo mirno. V glavnini je dirko kontrolirala Jumbo-Visma, ki je Rogliča varno vozila proti cilju tudi na spolzkih spustih. Prednost bega se je gibala med dvema in štirimi minutami. Ob prečkanju zadnjega vzpona tretje kategorije danes je glavnina zaostajala dve minuti in pol, do cilja pa je bilo še 40 kilometrov in napetost ob pričakovanju napadov je naraščala. Že pred začetkom vzpona na Alto de la Garganta, ki je kolesarje na Vuelti gostil premierno, se je na čelo glavnine postavila ekipa Movistarja in hitrost je narasla. Tudi ob prečkanju 11,4-kilometrskega klanca druge kategorije je bilo v glavnini še vse mirno. Le Marc Soler (Movistar) je uprizoril napad, ki bi se ga pričakovalo s strani Carapaza, Carthya ali Dana Martina. Soler se je z močnim pospeškom štiri kilometre do vrha klanca hitro preselil v ubežno skupino, pri tem pa mu je pomagal tudi eden izmed pomočnikov, ki je bil pred tem v begu. Vsekakor lepo izpeljani tako imenovani most. Seveda pa je napad Solerja v celoti uspel tudi zato, ker ni nevaren v skupnem seštevku in ekipa Jumbo-Visma na njegovo pospeševanje ni reagirala.
Pred začetkom vzpenjanja na zadnji klanec dneva je kolesarje čakala še 800 metrov dolga past v obliki kock v vasici Candelario. Na izjemno ozkih tlakovanih ulicah pa ni prišlo do nobenih sprememb. Jumbo-Visma se je pametno postavila na čelo glavnine in v zmernem tempu prečkala zelo zahteven del, saj smo v ubežni skupini videli, da je bil teren primeren za delanje razlike. Ravno v vasici Candelario so napadli Gino Mäder, Mark Donovan in Ion Izagirre, ki so si takoj priborili pol minute prednosti pred zasledovalci. Ob narekovanju tempa nizozemske ekipe se je zaostanek glavnine zopet povišal na več kot tri minute.
Carapaz poskrbel za izjemno dramo
Vzpon na La Covatilla še zdaleč ni bil tako zahteven kot tisti na Angliru, a vsem kolesarjem se je že močno poznala utrujenost, za katero je poskrbela dolga dirka. Dolgo se je zdelo, da so se kolesarji že zadovoljili s svojimi mesti v skupnem seštevku in ne bo prišlo do napada. A je vse presenetil Carapaz okoli tri kilometre pred ciljem, ko je napadel izjemno silovito. Roglič je zašel v hude težave, tokrat pa ob sebi ni imel več pomočnikov, za nekaj metrov mu je na pomoč prišel zgolj Lennard Hofsted, ki je bil v begu. Zadnji kilometri so se za Rogliča zelo vlekli, spremljanje razlike med njim in Ekvadorcem pa je bilo napeto za navijače obeh kolesarjev. Ekvadorci so se spraševali, če bo Carapaz prizadejal še drugi hud poraz Rogliču v dobrem mesecu dni, Slovenci pa so stiskali pesti, da bo prednost Carapaza v cilju manjša od 45 sekund. 31-letni Slovenec je vidno trpel in stiskal zobe, njegov napadalec pa je iz sebe stiskal zadnje atome moči, da bi nadoknadil zaostanek. Dvoboj vodilnih v skupnem seštevku je nekako zasenčil Davida Gauduja (Groupama-FDJ), ki je na zadnjem vzponu ujel pobeglo trojico in prišel do etapne zmage. Carapaz je ciljno črto prečkal na osmem mestu z zaostankom 2:35 za francoskim zmagovalcem etape. Nato pa smo napeto spremljali odštevanje sekund in pričakovali, da bo v cilj prišel še Roglič. 31-letnik je uro zaustavil pri zaostanku 2:56 za zmagovalcem dneva, kar je pomenilo, da je rdečo majico ubranil za 24 sekund.
Roglič: Zavedal sem se, da je prednosti dovolj
Nekdanjemu smučarskemu skakalcu je ob prihodu v cilj vidno odleglo in se je skupaj s svojimi sotekmovalci veselili novega uspeha. »Lepo je imeti razburljive zaključke dirk. Res je bilo vznemirljivo, a prednosti je bilo dovolj. Na koncu je bilo na cilju vse dobro,« je v cilju razlagal Roglič ob vidnem olajšanju. »Ob napadu Carapaza nekaj časa ni bilo vse pod kontrolo. Ampak sem vedel, da če bom šel v svojem tempu do cilja, bo to dovolj. Na neki točki moraš ohraniti mirnost in to sem danes tudi storil,« je še povedal.
Primož Roglič bo jutri tako še drugo leto zapored v Madrid pripeljal v rdeči majici zmagovalca Dirke po Španiji. To pa mu bo uspelo predvsem po zaslugi izjemnih etapnih dosežkov, saj je v treh tednih dirkanja zbral 48 bonifikacijskih sekund, Carapaz pa zgolj 16. Čeprav je Roglič morda trošil energijo v ciljnih sprintih etap, se je to danes izkazalo za ključno, saj je le zavoljo te prednosti obdržal prednost 24 sekund v skupnem seštevku. Na najnižjo stopničko bo stopil Hugh John Carthy, ki je zaostal 47 sekund v skupnem seštevku.
