Četrtek je v Španiji zopet prinesel dež nad kolesarje, spopasti pa so se morali z najdaljšo etapo letošnje Vuelte. Od Mosa do Puebla de Sanabrie so prevozili kar 231 kilometrov. Ne najlažjih: na sporedu je bilo pet kategoriziranih vzponov, vsi so bili tretje kategorije, premagali pa so več kot 4000 višinskih metrov. Kljub temu, da je šla cesta ves čas malo gor in dol, do napadov na rdečo majico Primoža Rogliča ni prišlo. Ciljno črto je prvi prečkal Jasper Philipsen, ki se je najbolje znašel v ciljnem sprintu dolge etape in v težkih vremenskih razmerah. Roglič torej tudi po današnji etapi še naprej nosi rdečo majico varno na svojih ramenih.
Prvih petdeset kilometrov je bilo sicer dokaj ravninskih, videli smo številne napade, ne pa tudi uspešnega bega. Vzpon na prvi klanec dneva Alto de San Amaro so tako kolesarji začeli skupaj. Šele po prečkanju prvega vzpona se je od glavnine odcepilo 11 kolesarjev in si privozilo opazno prednost. Na drugem vzponu Alto de Carcedo sta se v ubežno skupino preselila še dva kolesarja. Beg je tako štel 13 kolesarjev, glavnina pa si je nabrala več kot štiri minute zaostanka.
Razmerja se niso spremenila niti na tretjem vzponu Alto do Furriolo, le zaostanek glavnine se je povečal še za minuto. Prav na vseh prvih treh klancih dneva je prvi na vrh prišel Guillaume Martin (Cofidis), ki tako premočno vodi v seštevku najboljšega hribolazca, ki prinaša pikčasto majico. Ko je zaostanek glavnine narasel na skoraj šest minut, se je odzvala ekipa Bora-Hansgrohe, ki je kolesarje v ozadju začela preganjati bolj, kot je to počela Jumbo-Visma, ki je bila na čelu glavnine pred tem.
Glavnina ujela ubežnike
Ko je bilo do konca še sto kilometrov etape, sta kolesarje čakala še dva vzpona, ubežniki pa so imeli tri minute in pol prednosti. Tudi četrti klanec dneva Alto de Fumaces je prvi prečkal Martin, ki je v tem trenutku teoretično potreboval zgolj še tri točke, da mu pikčaste majice do Madrida ne bi mogel odvzeti nihče več. Glavnina je še naprej vozila zelo hitro in zaostanek je 40 kilometrov do cilja znašal manj kot minuto. 31 kilometrov do cilja pa se je za samostojni napad iz bega odločil Mattia Cattaneo (Deceuninck-Quick Step). Cataneo si je do vrha zadnjega vzpona Alto del Padornelo, ki je bil na sporedu dvajset kilometrov pred ciljem, privozil minuto prednosti pred ubežniki, glavnina je zaostajala še dobre pol minute več. Ker Cattaneo ni bil nevaren Martinu v seštevku za pikčasto majico in ker je bil Francoz tretji na vrhu vzpona ter s tem dodal še eno novo točko, si je na ta način že zagotovil naziv najboljšega gorskega kolesarja letošnje Vuelte.
Do cilja se je cesta pretežno nekoliko spuščala. Ekipe v glavnini so si zelo želele sprinta glavnine, Cattaneo sicer ni popuščal, a so bili ostali ubežniki že ujeti. Na žalost Italijana mu na poti do velikega podviga in etapne zmage ni bilo naklonjeno niti vreme. Poleg dežja pa je kolesarjem v zaključku etape ponagajal tudi močan veter v prsa. Osamljenemu kolesarju v ospredju je to vzelo veliko moči, poraz pa je moral priznati dobre tri kilometre do cilja. Ciljni sprint je bil znova tehnično zahteven in je potekal na rahlem klancu. Vseeno so se za zmago udarili sprinterji, tako da ni bilo prostora za novo presenečenje, ki ga je v 10. etapi pripravil Roglič. Jasper Philipsen (UAE Team Emirates) je bil najmočnejši v zadnjih metrih ter ugnal Pascala Ackermanna (Bora-Hansgrohe) in Jannika Steimleja (Deceuninck-Quick Step). Philipsen se je zmage v cilju močno razveselil. Najboljši v skupnem seštevku so dan končali v času zmagovalca in brez stresnih trenutkov.
