Po jutranji odlični novici, da mehurček na dirki po Španiji še vedno deluje brezhibno ter da med kolesarji in vsemi ostalimi udeleženci še vedno ni pozitivnega testa, se je dirka lahko nadaljevala brez težav. Tretji teden se je začel z edinim kronometrom letošnje pentlje, ta pa je že prinesel dovolj jasne poglede na končno razpredelnico. A Vuelta še zdaleč ni odločena, saj so ceste do Madrida lahko zelo nepredvidljive.
Prvi kronometer po razbitju sanj na Touru
Današnji dan je bil znova poseben za kariero Primoža Rogliča. Še enkrat je moral sam sebi in celotnemu svetu pokazati, iz kakšnega testa je. Kaj se mu je pletlo po glavi pred začetkom etape, o čem je razmišljal, ve le on. A dejstvo je, da je tekmovalno prvič sedel na kolo za kronometer po tisti nesrečni soboti, ko mu je dan pred parado v Parizu sanje razbil Tadej Pogačar, ki je z odlično vožnjo na čas Rogliču vzel majico vodilnega na največji dirki v kolesarstvu – Tour de Franceu. Tudi danes se je Roglič pred začetkom zavedal, da mu lahko ena sama etapa bodisi prinese bodisi odnese zmago na tritedenski dirki. Kronometer bi mu lahko še drugič v zgolj dobrem mesecu dni vzel končno slavje. Šlo je za vprašanje, ali je Primož Roglič iz testa vrhunskega šampiona ali ne. Odgovor je sledil na malce manj kot uro dolgi uri resnice na španskem asfaltu od Murosa do Mirador de Ezaroja.
Da je bilo stanje pred začetkom starta najboljših še bolj napeto, je skrbel močan čelni veter, ki je zaustavljal tekmovalce in jim pobiral dodatno energijo. A po mnenju mnogih bi to morala biti voda na mlin slovenskemu kolesarju, ki prav zaradi svoje gibljivosti, ki jo je razvil še v času, ko je treniral smučarske skoke, velja za izjemno aerodinamičnega kolesarja. Zanimivo je bilo tudi spremljati taktiko kolesarjev, saj so se nekateri za zadnji 1,8-kilometrski vzpon odločali za menjavo kolesa, drugi pa ne. Najboljši so to vseeno storili, saj je bila menjava lažja kot na Touru. Tokrat so to lahko storili na posebnem prostoru, pripravljenem za menjavo, torej to ni bilo treba izvesti menjave s kolesom iz spremljevalnega vozila.
Ne hiter in ne počasen začetek Rogliča
Kolesarji so prihajali v cilj, napetost na startu pa se je stopnjevala. Najboljših deset v skupnem seštevku se je na pot začelo podajati ob 16:18 in nato na vsaki dve minuti naslednji tekmovalec. Primož Roglič je bil na startni rampi ob 16:34 uri in takrat se je zanj začela najbolj pomembna ura vožnje do sedaj. Ob začetku je na cilju najboljši čas držal Nelson Olivera (Movistar), ki je malce presenetljivo prepričljivo prehitel Remija Cavagno (Deceuninck-Quick Step). Portugalec je za 33,7 kilometra dolg kronometer potreboval 46 minut in 49 sekund. Ko je svojo vožnjo začel še vodilni v skupnem seštevku Richard Carapaz (Ineos), je na cilju čas Olivere za devet sekund še popravil Will Barta (CCC). Na cesti pa so se že orisale moči najboljših, ki so vsi prečkali prvi vmesni čas.
Časi pa so bili drugačni, kot bi si jih želeli slovenski ljubitelji kolesarstva. Roglič sicer ni zaostajal veliko, a na prvem vmesnem času je bil od njega hitrejši tudi tretji v skupnem seštevku Hugh John Carthy (EF Pro Cycling). Najboljši čas na prvem vmesnem času sta držala Olivera in Barta, Carthy je za njima zaostajal 11 sekund. Roglič se je na dvanajstem kilometru nahajal na petem mestu, zaostanek pa je znašal 13 sekund. Nosilec rdeče majice pa je bil na uvodnem delu etape štiri sekunde počasnejši od Kisovčana.
Na drugem vmesnem času virtualno v rdeči majici
Pred izjemno zahtevnim zaključnim vzponom in menjavo kolesa, za katero so se odločili vsi najboljši, je bil na 24,5 kilometra še drugi vmesni čas. Tudi na tem odseku sta bila še vedno skupaj najhitrejša Olivera in Barta, do spremembe pa je prišlo med kapetani. Roglič je nekoliko pospešil in se najbolj približal Portugalcu in Američanu, njegov zaostanek je znašal 17 sekund. Brez popuščanja je drugo tretjino proge odpeljal tudi Carthy, ki je imel le sekundo slabši čas od Slovenca, vse več pa je izgubljal Carapaz. Njegov zaostanek za vodilnima je bil 36 sekund, kar je pomenilo, da je virtualno rdečo majico vodilnega na dirki zopet nosil Roglič, a pred vsemi je bil še trenutek resnice, kjer so se delale največje razlike. Do začetka vzpona je Roglič držal izjemen ritem in po virtualnih časih povečeval svojo razliko v neposrednem boju s Carthyjem in Carapazom. Tudi menjavo kolesa je tokrat izvedel brezhibno in zelo hitro.
Izjemen vzpon Rogliča za etapno zmago in rdečo majico
Britanec Carthy je dobro opravil z zahtevnim vzponom in na cilj prišel na tretjem mestu, vse oči pa so bile uprte v zeleno majico, ki jo je nosil Roglič. Najbolj nervozen je bil Američan Barta, ki je še vedno upal na etapno zmago. Tokrat pa sreča ni bila na njegovi strani, Roglič je klanec prevozil najhitreje od vseh. Zaostanek sedemnajstih sekund je spremenil v sekundo prednosti na cilju, kar je pomenilo novo, letos že četrto etapno zmago na Vuelti. Na cilju pa je lahko mirno čakal na prihod Carapaza in spremljal uro, ki se je zaustavila pri 49 sekundah zaostanka. Roglič je tako še enkrat več dokazal vsem dvomljivcem, da je ta trenutek najbolj kompleten kolesar v karavani in da je bil poraz na Touru zgolj posledica izjemne vožnje Pogačarja, Rogliča pa je takrat tudi ovirala poškodba, ki jo je staknil še pred začetkom dirke po Franciji.
Današnji končni vrstni red je bil tako naslednji: 1. Primož Roglič, 2. Will Barta (+0,1'), 3. Nelson Olivera (+0,10'). Carthy je bil četrti, Carapaz pa sedmi. »Lepo je. Dolgo že nisem dobil kronometra. To je bil za nas zelo dober dan. Bil sem zelo močan, morda malce presenetljivo. Mislil sem, da bom bolj trpel, ampak šlo mi je zelo dobro,« je v cilju razlagal zmagovalec dneva, ki je povedal tudi, da so tak razplet pričakovali vsi. »Vsi so mi dejali, da bom pridobil nekaj časa v primerjavi z ostalimi, a tega ne moreš pričakovati. Na startu vsi začnemo z ničle, z istim časom in vsi vemo, da ni ravno zabavno, ko se moraš spopasti s kronometrom. Ampak na srečo sem imel močne noge in sem dobro opravil z vožnjo na čas,« je bil dobre volje. Pogovor pa zaključil z izjavo povsem v svojem stilu in se ozrl proti nadaljevanju dirke. »Bolje je biti 39 sekund spredaj kot 39 zadaj. Moramo se osredotočiti, saj so tekmeci močni. Borili se bomo do zadnjega.«
V skupnem seštevku je Roglič z novo etapno zmago prevzel vodstvo in ima po novem 39 sekund prednosti pred Ekvadorcem, tretji pa je Britanec Carthy, ki zaostaja 47 sekund. Vuelta še ni odločena, a Roglič je danes konkurentom morda zadal odločilni udarec. »Primož si je želel privarčevati moči za zadnji klanec. Po ravninskem delu smo bili v avtu malce zaskrbljeni, a njegova taktika je bila odlična,« je za britanski Eurosport dejal športni direktor ekipe Jumbo-Visma. »Po razočaranju, ki ga je doživel na finalni dan Toura, je to pomemben dan za njega. Je najboljši kolesar na svetu in zasluži si zmago na Vuelti,« je še dejal in povedal, da je bila zmaga na klasiki Liege–Baston–Liege tista, ki mu je povrnila pomembno samozavest in je bila tudi ključna za njegov nastop na letošnji dirki po Španiji.
