Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je včeraj, na evropski dan enakega plačila za enako delo, opozorila, da ženske v državah Evropske unije v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi. Njihova povprečna pokojnina pa je od povprečne pokojnine moških nižja za kar 30 odstotkov.
Slovenija ima z 8,7 odstotki razlike v povprečnih plačah žensk in moških eno nižjih plačnih vrzeli v EU, a se ta, kot opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) najhitreje povečuje. Po podatkih Eurostata je plačna vrzel v Sloveniji še leta 2010 znašala zgolj 0,9 odstotka in je bila najnižja v uniji. Pokojninska vrzel v Sloveniji sicer znaša 16 odstotkov.
Skrb za otroke še vedno pretežno na ženskah
Slovenski in tuji strokovnjaki so se na seminarju 'O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala' ki je potekal v okviru projekta Moje delo.Moja pokojnina, strinjali, da je za odpravljanje pokojninske vrzeli ključno zmanjševanje razlik med spoloma na trgu dela, in opozorili, da morajo ta vidik upoštevati tudi pokojninske reforme.
Analiza vzrokov pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi v Republiki Sloveniji je pokazala, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, kar je odraz nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj in obdobij brezposelnosti ter dela s krajšim delovnim časom. Nataša Kump, raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ugotavlja, da ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, to pa je, kot je dejala, najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. »Današnje mlajše generacije žensk bi lahko bile ob upokojevanju v bolj neenakem položaju kot enako stari moški,« opozarja Kumpova, ob tem pa dodaja, da so na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma pozitivno vplivale zadnje spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje med moškimi in ženskami ter tako odpravile zgodnejše upokojevanje žensk.
V okviru projekta Moje delo.Moja pokojnina je bila izvedena tudi kvalitativna analiza o pokojninski vrzeli, ki jo je pripravil Inštitut za razvojne in strateške analize. Kot je izpostavila Maruša Gorišek, je stanje drugačno, kot je bilo pred desetletji, še vedno pa so prisotne razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, zato se te posledično pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa vpliva tudi na višino plače in pokojnine.
Na podlagi rezultatov mnenjskega vprašalnika na prehitro upokojevanje najbolj vpliva zdravstveno stanje oziroma bolezen, na čim kasnejše pa finančno stanje, na primer odplačevanje kredita, prenizka pričakovana pokojnina in zadovoljstvo z delom.
Po indeksu enakosti Slovenija v evropskem povprečju
Slovenija je na najnovejšem indeksu enakosti spolov med 28 državami EU z 68,3 točke na 11. mestu in je za 0,9 točke nad povprečjem EU. Na prvih treh mestih so Švedska (83,6 točke), Danska (77,5) in Francija (74,6), na repu lestvice pa Slovaška (54,1 točke), Madžarska (51,9 ) in Grčija (51,2 točke).
Rezultati indeksa temeljijo na spolnih razlikah na šestih ključnih področjih. Na področju dela dosega Slovenija 73,3 točke in je od leta 2005, ko je bil indeks merjen prvič, napredovala za 2,1 točke. Medtem ko je stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji visoka (72 odstotkov) in ostaja stopnja zaposlenosti s polnim delovnim časom višje izobraženih žensk in moških enaka, pa obstaja spolna vrzel med tistimi s srednjo ali nižjo izobrazbo (14 odstotne točke.) Neenakost se kaže tudi v koncentraciji žensk in moških v različnih sektorjih - tako je na primer na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega dela zaposlenih 27 odstotkov žensk in samo šest odstotkov moških. Ti prevladujejo na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike (36 odstotkov moških in devet odstotkov žensk).
Na področju denarja dosega Slovenija 82,4 točke in je od leta 2005 napredovala za 4,7 točke. Ženske v povprečju na mesec zaslužijo devet odstotkov manj kakor moški, v parih z otroki pa 20 odstotkov manj. Najbolj so revščini izpostavljene samske osebe (41 odstotkov žensk in 33 odstotkov moških), starši samohranilci (30 odstotkov) in ženske z nizko stopnjo izobrazbe (29 odstotkov). Ženske v povprečju zaslužijo 92 centov za vsak evro, ki ga moški zaslužijo na uro, kar pomeni 8-odstotno plačno vrzel.
Na področju znanja ima Slovenija 56 točk in je od leta 2005 napredovala za 3,9 točke. Vključenost v terciarno izobraževanje je pri ženskah 29-odstotna, pri moških pa 22-odstotna. Spolna vrzel med tistimi s terciarno stopnjo izobrazbe v starostni skupini 30-34 let je 24 odstotne točke v korist žensk. V Sloveniji izziv za prihodnost predstavlja segregacija - 41 odstotkov študentk v primerjavi s 17 odstotkov študentov študira na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti.
Na področju časa je Slovenija prejela 72,9 točke, pri čemer so podatki še za leto 2017, novi pa bodo na razpolago prihodnje leto. Spolne neenakosti so se v primerjavi z letom 2005 zmanjšale pri delitvi skrbstvenih obveznosti in povečale na področju družabnih dejavnosti. 35 odstotkov žensk v primerjavi z 28 odstotkov moških vsaj eno uro na dan izvaja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic. Delež žensk, ki najmanj eno uro na dan gospodinjijo in kuhajo, pa je skoraj trikrat višji od deleža moških (ženske 81 odstotkov, moški 28 odstotkov).
Največji napredek pri politični moči žensk
Na področju moči dosega Slovenija 57,6 točke in je od leta 2005 napredovala za 21,1 točke. Največji napredek je Slovenija zaradi zakonske uvedbe minimalnega deleža vsakega od spolov na kandidatnih listah dosegla na področju politične moči (24 odstotkov poslank leta 2018, 41 odstotkov ministric). Povišal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi (27 odstotkov leta 2018).
Na področju zdravja ima Slovenija 87,1 točke in od leta 2005 ni dosegla bistvene spremembe. 62 odstotkov žensk in 69 odstotkov moških svoje zdravje ocenjuje kot dobro, največja vrzel med spoloma je pri tistih z nižjimi stopnjami izobrazbe (20 odstotnih točk) in samskih (14 odstotnih točk). Čeprav je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju šest let višja kot pri moških, lahko ženske pričakujejo manj zdravih let življenja. V primerjavi z letom 2005 se je tudi znižal dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, a za ženske bolj kakor za moške.
Letošnji indeks enakosti spolov je sicer posebno pozornost namenil področju digitalizacije. Podatki za Slovenijo opozarjajo na izziv spolne segregacije na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških.
