Volitve so najbolj preprost način odločanja o tem, kdo naj v državi prevzame oblast. Bolj ali manj transparenten mehanizem izločanja izbere nekaj kandidatov, volilci v skrinjice oddajo glasove, volilna komisija jih prešteje in razglasi zmagovalca. Kdor dobi več kot polovico glasov, je zmagal. Poraženec vljudno prizna, da je izgubil, zmagovalec se zadrži in graciozno sprejme oblast. Izjeme, ki se ob porazu tolažijo z ukradenimi volitvami, sodijo v politično patologijo. Kar se vsega sveta tiče, je za Američane to edini model, da neko državo razglasimo za demokratično.
Bolj ali manj so ga prevzeli po vsej zahodni hemisferi. Velja povsod. Razen v Združenih državah Amerike. Leta 2000 smo stali pod odrom pred guvernerjevo palačo v Austinu in Teksasu in pričakovali rezultate tekme med Clintonovim podpredsednikom Alom Gorom in Georgom Bushem II. Nekaj tisoč republikancev je zvečer osupnilo od razočaranja. Kot zmagovalca so razglasili Ala Gora, ki je dobil pol milijona več glasov od Busha. Republikanci so že hoteli oditi domov jokat, ko so jih z odra pozvali, naj počakajo, ker je volitve z več elektorskimi glasovi v resnici dobil Bush. Čakali so, da se pojavi guverner Teksasa in razglasi zmago. Namesto tega so za zmagovalca ponovno razglasili Gora. Potem spet Busha. In tako vso noč. Jutro ni prineslo gotovosti. Zmagal ni nihče, ker so morali na Floridi ponovno prešteti glasove. Šteli so jih več kot en mesec do 12. decembra, vendar do enoznačnega rezultata niso prišli. Čeprav so številke kazale, da je najbrž zmagal Gore, je na koncu odločilo vrhovno sodišče, ki je zmago prisodilo Bushu.
Na volitvah leta 2016 je Hillary Clinton svoj poraz razložila kot rezultat konspiracije med Donaldom Trumpom, zvezno policijo in ruskimi obveščevalnimi službami. Dobila je tri milijone glasov več kot Trump in izgubila.
Tudi ob odločanju med Donaldom Trumpom in Josephom Bidnom po prečuti noči, dremavem dopoldnevu in pozno v večer nismo prišli nikamor. Potem ko je bilo videti, da je prvi zmagal, je popoldne dobro kazalo drugemu. Napovedati rezultat si niso upale niti vsemogočne televizijke mreže, niti najbolj prekaljeni politični analitiki. Rezultat je misterij. Sistem preštevanja glasov je zapleten, počasen in za razvito demokracijo presenetljivo neučinkovit. Oba kandidata pa sta že vzela zmago za svojo. Biden že sredi noči previdno z obljubo, da je »na poti do zmage«. Skoraj razžaloščeni Trump takoj za njim, da je v resnici zmagal on, da pa mu hočejo zmago ukrasti. Če on ne zmaga, so volitve goljufija. Takoj je tudi napovedal tožbo, ki jo bo gnal do vrhovnega sodišča.
Po štirih letih neprekinjene volilne kampanje en dan po zaprtju volišč samo v Ljubljani vedo, komu je treba čestitati, ker je novi predsednik Amerike. Kot je rad rekel George Bush, Bog nam pomagaj.
