Vzporedno s predsedniškimi volitvami so tudi tokrat potekale kongresne volitve. Demokrati so upali, da jim bo uspelo obdržati jasno večino v predstavniškem domu in jo bodo celo okrepili, hkrati pa so se nadejali še večine v senatu, kjer so doslej imeli večino republikanci. A večine ciljev jim po doslej znanih rezultatih ni uspelo uresničiti.
Na tokratnih volitvah so ponovno volili 35 senatorskih mest, od katerih so jih republikanci skušali ubraniti 23, demokrati pa 12. Senat je izjemno pomemben, ker sprejema vso zakonodajo, hkrati pa odloča tudi o najpomembnejših imenovanjih, denimo o vrhovnih sodnikih (oktobra, tik pred volitvami, so senatorji za novo vrhovno sodnico potrdili Amy Coney Barett, s čimer imajo republikanci v senatu odtlej večino – šest je konservativnejših, trije sodniki pa so z liberalnejšimi pogledi).
Nihče ni mogel razglasiti zmage
Če bi Joeju Bidnu uspelo zmagati na volitvah, bi bilo pomembno, da bi demokrati nadzirali oba doma kongresa, zato da bi lahko morebitni demokratski predsednik izpeljal svoj program. Enako pomembno bi bilo to tudi ob morebitni ponovni izvolitvi Trumpa za republikance. Predsedniku tako ne bi bilo treba več iskati kompromisa z demokrati. Obe stranki sta zato v kampanje senatorskih kandidatov vložili velike vsote denarja. Po ocenah družbe Kantor je bilo za oglase kandidatov skupno namenjenih 1,7 milijarde dolarjev. 54 odstotkov te vsote naj bi za kampanje svojih kandidatov namenila demokratska stranka.
Ker je demokratom v predvolilnih merjenjih javnega mnenja dobro kazalo v predsedniški tekmi, se je pričakovalo, da se bo takšen trend pokazal tudi v senatni tekmi. Demokrati so si obetali, da si bodo po šestih letih republikanske vladavine spet izborili večino. Zanjo bi v stočlanskem senatu morali republikancem odvzeti tri senatorska mesta oziroma štiri, če bi osvojili tudi Belo hišo. A vprašljivo je, ali jim bo to uspelo. Nobena od strank včeraj še ni mogla govoriti o zmagi v senatu, saj so se tudi tam glasovi v nekaterih zveznih državah še preštevali.
Je preobrat v senatu še mogoč?
Pred volitvami je veljalo, da bo zelo tesna tekma za 14 senatorskih mest, a je republikancem v petih od teh ključnih merjenj volilne moči uspelo obdržati svoja senatorska mesta, kar je tudi povečalo njihove možnosti za ohranitev večine. Demokratom je za zdaj uspelo republikancem odvzeti dva sedeža – v Arizoni in Koloradu, republikanci pa so demokratom vzeli sedež, namenjen Alabami. Zanimivo je sicer, da sta stranki zamenjali sedeže v zveznih državah, kjer je v predsedniški tekmi dominiral predsedniški kandidat iz druge stranke.
Republikanci so uspešno ubranili svoje sedeže v Teksasu, Južni Karolini, Montani in Iowi, kjer so sicer demokrati v kampanjo svojih kandidatov vložili velike vsote. Pozornost za razplet volilne tekme za senatno večino se je zato včeraj usmerjala samo v še nekaj zveznih držav, kjer bi lahko prišlo do preobrata, med drugimi v Maine in Severno Karolino.
Rezultati volitev za predsedniški dom (doslej so demokrati zasedali 214 mest, republikanci pa 182, 39 je bilo neodločenih) so medtem nakazovali, da bo večino v tem domu kongresa uspelo obdržati demokratom. Po doslej preštetih glasovnicah je demokratom uspelo dobiti 181 sedežev, republikancem pa 171. Zmagovalci za preostalih 83 sedežev še niso znani. Na končne rezultate bo treba še počakati.
