Z zanimanjem smo pričakovali drugi del španske pentlje. Ob pogledu na razpored etap se je zdelo, da bo ravno drugi teden s peklenskim zaključkom v Asturiji prinesel razlike, ki bodo že zelo jasno pokazale na morebitnega zmagovalca letošnje Vuelte.
Že uvodni dan drugega tedna je sicer postregel z razgibano etapo. Po hudi napaki Jumbo-Visme na zadnji etapi prvega tedna, ko je Roglič zaradi težav z dežnim anorakom izgubil rdečo majico, smo z zanimanjem pričakovali reakcijo nizozemske ekipe. In bila je presenetljiva. Ker so rdečo majico predali Carapazu, je bila za tempo glavnine zadolžena ekipa Ineosa. Nizozemci pa niso pripravili napada, da bi Roglič prehitel Carapaza, vendar so se z zelo zanimivo taktiko lotili Carapazovih pomočnikov. V torek sta tako prva Rogličeva pomočnika George Bennett in Sepp Kuss napadla in bila udeleženca ubežne skupine. To je pomenilo, da je tudi tempo v glavnini moral biti zelo hiter in ranljivost Ineosa se je pokazala, a do sprememb v skupni razvrstitvi še ni prišlo.
Roglič užival v vlogi Nindža želve
Sledila je sredina etapa s še bolj zahtevno traso in zahtevnim zaključnim vzponom na Alto de Moncalvillo. Tako kot se za Dirko po Španiji spodobi, ima na Vuelti zelo veliko ambicij domača ekipa Movistarja. Ta je imela do zadnje etape v drugem tednu kar tri tekmovalce med najboljšo deseterico v skupnem seštevku, a nihče ni v pozicijo za napad na sam vrh. V tolažbo jim je lahko zgolj bela majica najboljšega mladega kolesarja, ki si jo lasti Enric Mas.
Kljub temu, da prave možnosti za rdečo majico nimajo, se španska ekipa večkrat postavi na čelo glavnine že sredi etape in razbije dokaj enostaven ritem, ki ga sicer diktirata Ineos ali Jumbo-Visma. Tako je bilo tudi v sredo, ko je bila glavnina močno razredčena že pred zadnjim vzponom. Na zaključnem vzponu pa je nato sledil hud boj med takrat prvim v skupnem seštevku Carapazom in Rogličem, ki je v drugi teden startal s četrtega mesta. Šlo je za spopad rdeče majice vodilnega v skupnem seštevku in zelene majice, ki jo nosi kolesar z največ osvojenimi točkami.
Prav zaradi zelene majice in rumenega brezrokavnika, ki ga je preko te majice nosil Roglič v deževnih dneh, je Slovenec na družbenih omrežjih pridobil vzdevek nindža želva. V slogu teh risanih junakov pa je tudi napadel na zaključnem vzponu in močno zarezal v prednost Carapaza v skupnem seštevku. S tem si je privozil izjemno rojstnodnevno darilo, saj je v četrtek praznoval 31. rojstni dan. Novi vzdevek pa je očitno všeč tudi Zasavcu, ki se je na ta račun tudi sam zabaval na svojem profilu na instagramu.
Organizatorji še drugič razburjali s pravilom v zaključku etape
Sledili sta pretežno ravninski etapi, zaradi česar je bilo za zmago pričakovati boj sprinterjev. V četrtek je tako res prišlo do pričakovanega sprinta. Še drugič na letošnji Vuelti je največ moči v tovrstnem zaključku pokazal Sam Bennett, ki je bil najboljši sprinter tudi na Touru. A tokrat je bilo veselje na ciljni črti kislo, saj so ga organizatorji zaradi udarca s komolcem diskvalificirali, kar je pomenilo, da je etapa pripadla Pascalu Ackermannu.
Tudi v petek je glavnina v zadnje kilometre etape prikolesarila skupaj, sam zaključek pa nato ni bil povsem po godu najboljših sprinterjev. Zadnji kilometer se je cesta ves čas vzpenjala, naklon pa je znašal tudi pet odstotkov. To je povzročilo težave pri sestavljanju sprinterskih vlakov, v ospredje pa so se postavili tudi kolesarji, ki v tovrstnih zaključkih navadno ne sodelujejo. Na presenečenje vseh je novo izjemno pospeševanje uspelo nindži Rogliču, ki je tako prišel še do tretje etapne zmage, po presenetljivi odločitvi komisarjev dirke, pa je nindža opravo zopet zamenjal za rdečo.
Na cilju je namreč za zmago prejel 10 bonifikacijskih sekund, organizatorji pa so se po zanimivem razpletu dirke odločili, da ni šlo za ciljni sprint glavnine, in zaostanke v skupnem seštevku pripisali vsakemu kolesarju, ki je za najbližjim tekmecem zaostajal več kot sekundo. Carapaz je tako v petek zgubil 13 sekund proti slovenskemu kolesarju in moral predati rdečo majico, čeprav sta bila časovno povsem izenačena. Odločitev komisarjev je močno razburila kolesarje, ki so sobotno etapo začeli s protestom. Protest pa je podprla tudi ekipa Jumbo-Visma, čeprav je šla odločitev njim v prid.
Angliru še ni dal zmagovalca dirke
Za konec tedna sta v Asturiji sledili dve najtežji etapi letošnje izvedbe dirke. V nedeljo pa se je etapa zaključila z vzponom na enega izmed najtežjih klancev v svetu kolesarstva, sloviti Angliru. Prav mitski klanec je bil razlog, da pravega spopada najboljših nismo dočakali že v soboto, saj so vsi želeli privarčevati kar se da veliko moči za nedeljo. V soboto je etapa zato pripadla ubežnikom, kapetani pa so povsem na polno poganjali pedala le zadnji kilometer etape, ko so poskrbeli, da ni prišlo do nepotrebne izgube časa.
Dan s slovitim vzponom sta tako časovno poravnana začela Roglič in Carapaz, znotraj minute pa sta se nahajala še Irec Dan Martin in Britanec Hugh John Carthy. Mitski klanec z nečloveškimi nakloni ni razočaral, etapa je bila resnično razburljiva. Jumbo-Visma je še enkrat več dokazala, da je trenutno najmočnejša ekipa v karavani. Rumeno-črni vlak je razbil ostale ekipe in le najboljši so ostali skupaj na najbolj strmem delu klanca. Številni odseki s povprečnim naklonom več kot 20 odstotkov so močno spreminjali razpoloženja kolesarjev, ki so ves čas stiskali zobe.
Najprej se je zdelo, da sta v težavah Martin in Carapaz, ki sta se znašla povsem na začelju majhne skupine kolesarjev. Ob prvi spremembi ritma, ki ga je sprožil Mas pa se je zgodila sprememba. Obrazna mimika in hitrost vrtljajev se je spremenila pri Rogliču, njegove težave pa so moč dale Carapazu, ki si je skupaj z Masom, Carthyem in Aleksandrom Vlasovim privozil 15 sekund prednosti pred Rogličem. Do cilja etape je bil še dober kilometer, pri kolesarjih pa nove spremembe v razpoloženju.
Čeprav je Carapaz letel na krilih težav Rogliča, je tudi sam še enkrat zapadel v krizo in popustil. Največ moči je imel Britanec Carthy, ki je tako slavil svojo največjo zmago v karieri, na cilju pa je imel 16 sekund prednosti pred trojico Vlasov, Mas in Carapaz. Zadnji kilometer je ob pomoči Seppa Kussa odlično odpeljal tudi Roglič, ki je precej omilil svoj zaostanek in ciljno črto prečkal 10 sekund za Carapazom. Kljub izgubi rdeče majice Roglič v cilju ni bil slabe volje in ni pozabil niti na humor. »Uh, zahteven dan za nas sprinterje,« je dejal na cilju, ko je prvič v karieri prevozil zloglasni klanec.
Izjemno zanimiv dan na Vuelti je pričaral nekaj izjemno napetih trenutkov, zaostanki pa so manjši od pričakovanj, zaradi česar še težje pričakujemo tretji teden dirkanja. V sklepni del v rdečem vstopa Richard Carapaz, ki ima pred Rogličem točno deset sekund prednosti. To pomeni, da bo Roglič napad na ubranitev lanske zmage začel v sebi priljubljeni opravi nindže. Zadnje besede pa nista rekla niti tretji Carthy, ki zaostaja 32 sekund in četrti Martin, ki ima v skupnem seštevku še dodatne tri sekunde zaostanka več. Več v boju za rdečo majico pa bo znano že prvi dan nadaljevanja, ko je na sporedu edina preizkušnja v kronometru na letošnji izvedbi Vuelte.
