Noč se je prevesila v sredo po volilnem torku in ob 2.29 zjutraj po vzhodnoameriškem času je tiskovna agencija AP razglasila zmagovalca predsedniških volitev. Tako je bilo leta 2016. Letos pa natanko polovica Američanov meni, da ne v torek ne v sredo še ne bo odgovora, ali bo naslednja štiri leta državo vodil Donald Trump ali Joe Biden, kaže anketa Pew Research centra. Da bo torej treba čakati vsaj do četrtka. Morda pa še mnogo dlje.
Za takšno oceno je kar nekaj razlogov. Ne gre samo za to, da bo tekma morda tesna. Letos so našteli rekorden delež tistih, ki so glasovali po pošti, v nekaj ključnih zveznih državah pa do volilnega dne ne bodo začeli niti preverjati veljavnosti teh glasovnic, kaj šele preštevati. Potem so tu verjetne tožbe na sodiščih. Za nemalo ameriških analitikov je povsem realen scenarij, da bo imelo zadnjo besedo spet vrhovno sodišče, tako kot leta 2000, ko je ustavilo ponovno preštevanje glasov na Floridi. Američani so takrat zmagovalca dobili 36 dni po volitvah.
Rdeči in modri privid
Predvsem zaradi pandemije so v mnogih zveznih državah letos olajšali udeležbo na predčasnih volitvah in volitvah po pošti (za izvedbo je zadolžena vsaka zvezna država zase, zato so pravila različna). Do včeraj je predčasno volilo že več kot 92 milijonov Američanov, od tega dve tretjini po pošti, torej okoli šestdeset milijonov, kažejo podatki US Election Projecta.
Pravila, kdaj se te glasovnice prešteje, so spet različna. Zato se letos v ZDA res veliko govori zlasti o rdečem, pa tudi o modrem prividu (modra je barva demokratov, rdeča republikancev). Nekatere od ključnih zveznih držav, kjer pričakujejo tesen izid (denimo Florida, Severna Karolina in Georgia) dovoljujejo obdelavo in štetje po pošti prejetih glasovnic že pred volilnim dnem. Tu analitiki napovedujejo modri privid: ker se predčasnih volitev nasploh udeležuje več demokratov kot republikancev in ker bodo glasovnice po pošti preštete prej, bodo prvi delni izidi verjetno kazali na prednost Bidna (modri privid). Ko bodo prištevali glasove samega volilnega dne, pa bo Trump vse bližje, saj na volilni dan voli več republikancev. Te zvezne države sicer niso tako problematične, saj se pričakuje, da bo zmagovalec znan relativno hitro.
Nekatere zvezne države pa ne dovoljujejo štetja glasovnic po pošti pred volilnim dnem, niti njihove obdelave ne (torej preverjanja, ali so pravilno izpolnjene, ali je podpis istoveten…) Takšni so tudi Wisconsin in Pensilvanija ter (deloma) Michigan. Tu bodo torej verjetno najprej prešteli glasove s samih volišč in po logiki bo v prednosti Trump (rdeči privid). Ko bodo začeli šteti tudi glasovnice po pošti, pa se mu bo Biden verjetno bližal. Težava s temi državami pa je, da lahko štetje traja zelo dolgo. Državna sekretarka Pensilvanje Kathy Boockvar pričakuje, da bo večina glasovnic prešteta do petka. Ker so to ključne države, lahko to podaljša čakanje na zmagovalca.
Za povrh kar nekaj držav sprejema glasovnice po pošti še nekaj dni po volitvah, če le imajo poštni žig najkasneje na volilni dan – Severna Karolina denimo še šest dni. V primeru zelo tesne tekme so lahko odločilne – leta 2000 so na Floridi zelo živčno čakali na peščico glasovnic iz tujine.
Stotine tožb
Tako republikanci kot demokrati so zbrali tudi obsežne ekipe pravnikov, ki bodo bedele nad volilnim procesom in se vmešale vanj s tožbami, če bo rezultat tesen. Pravzaprav to že počno, saj je bilo vloženih več sto tožb, ki so se nanašale na različna vprašanja. Denimo na roke, do katerih se še upoštevajo pripele glasovnice po pošti. Ali o številu volilnih nabiralnikov, v katere je mogoče vreči glasovnico po pošti. Ali o tem, kdaj je neka glasovnica veljavna (vrhovno sodišče v Pensilvaniji je denimo presodilo, da ne velja, če ni poslana nazaj v priloženi varnostni kuverti, kar bi lahko pomenilo 100.000 neveljavnih »golih glasovnic«).
Po volitvah je tako mogoče pričakovati mnoga pravdanja o veljavnosti glasovnic po pošti, o oviranju volilcev pri udeležbi, o morebitnih nepravilnostih in tako naprej. Predsednik Trump že mesece seje dvom o poštenosti volitev po pošti in noče povedati, ali bi priznal poraz. Če tožbe pridejo do vrhovnega sodišča, jih bo tam pričakala udobna konservativna večina. A malokdo si želi, da bi se res končalo tam – spomin na Florido je še živ, nemalo pa je tudi opozoril o napetostih ali kar mogočem nasilju, če zmagovalec ne bo slavil z udobnim naskokom.
