Premier Janez Janša je včeraj v tvitu podprl predsedniško kandidaturo republikanca Donalda Trumpa. »Spoštujemo težko, tragično zasebno življenje Joeja Bidna in nekatere njegove dosežke pred leti. Toda če bi bil zdaj izvoljen, bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini. V času, ko svobodni svet obupno potrebuje močne Združene države kot še nikoli prej. Gremo, zmagaj, Donald Trump,« je zapisal predsednik vlade.
Janša, ki je naklonjenost Trumpu pokazal že pred štirimi leti z udeležbo na konvenciji republikanske stranke, je eden maloštevilnih državnikov, ki so se v ameriški predvolilni tekmi odkrito postavili na to ali ono stran. Po dostopnih podatkih sta Trumpa podprla brazilski predsednik Jair Bolsonaro in madžarski premier Viktor Orban, posredno mu je podporo nakazal indijski premier Narendra Modi. Demokrata Joeja Bidna sta podprla palestinski premier Mohamed Štajeh, rekoč, da je vsakdo boljši kot Trump, ter posredno hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Javna podpora temu ali onemu je kočljiva, sploh v tako razgreti tekmi. Lahko obremeni odnose, če zmaga drugi kandidat, se pa, obratno, lahko tudi obrestuje. Milanović je to povedal sam, ko se je prejšnji mesec postavil proti Trumpu. Dejal je, da aktualni ameriški predsednik »podpihuje sovraštvo in hujskaštvo… sam pa vem, kam sodim in za katere vrednote se zavzemam, ta stil pa je mnogo bližje Bidnovemu… Kdo bo rekel, da moram paziti, kaj govorim kot hrvaški predsednik, saj nam bodo zamerili. A edino tako gre,« je dejal Milanović v izjavi, v kateri je sicer kritiziral tudi ameriškega zunanjega ministra Pompea.
Slovenija je sicer zdaj v specifičnem položaju, ko lahko njeni politiki podporo Trumpu podkrepijo s tem, da je njegova soproga in prva dama Melania Slovenka. Janša je v tvitu sicer ni omenil.
Volilo že več kot 50 milijonov volilcev
Ameriška volilna tekma je sicer blizu končnice, volitve bodo čez deset dni, po podatkih projekta univerze na Floridi US Elections project pa je glasovnice na predčasnih volitvah oziroma po pošti oddalo že več kot 50 milijonov volilcev, kar je več kot tretjina vseh, ki so volili leta 2016. Višjo predčasno udeležbo pripisujejo pandemiji in ocenam, da bodo na volilni torek na voliščih dolge čakalne vrste. V omenjenem projektu ocenjujejo, da so ZDA na poti k najvišji volilni udeležbi v odstotkih po letu 1908 in da bo glasove oddalo 150 milijonov volilcev.
Večina od teh je sicer že odločenih, ali bodo podprli Bidna ali Trumpa. Neodločenih je po ocenah okoli deset odstotkov volilcev. Zaradi ameriškega volilnega sistema pa so v predsedniški tekmi odločilni samo tisti, ki živijo v kateri od približno osmih zveznih držav, kjer ankete ne morejo napovedati zmagovalca s statistično gotovostjo (so pa zato neodločeni volilci po vseh ZDA pomembni tudi v številnih tesnih tekmah za senat in predstavniški dom kongresa). Prav neodločene volilce sta Biden in Trump nagovarjala na svojem drugem in zadnjem predvolilnem soočenju, ki je bilo v četrtek v Tennesseeju. Bilo je precej bolj umirjeno kot prvo, Trump skoraj ni skakal v besedo, Biden Trumpa ni žalil, volilci pa so tako izvedeli nekaj več o njunih programih. Biden je ob tem zanikal trditve, da je dobil kak denar iz tujine, kot mu je očital Trump zaradi zaposlitve njegovega sina v ukrajinskih in kitajskih podjetjih, Trump pa ni odgovoril, kako bo poskrbel za zdravstveno zavarovanje, če vrhovno sodišče prihodnji mesec razveljavi obamacare. Glavni temi sicer ostajata pandemija in ekonomija, volilci pa glede tega niso slišali novosti.
